Evropska delegacija o Sloveniji: Stanje demokracije je zaskrbljujoče

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine (Libe) bi moral v Bruslju razpravljati o oktobrski misiji za ugotavljanje dejstev glede stanja demokracije v Sloveniji. Toda vodja delegacije in predsednik odbora Juan Fernando Lopez Aguilar je ob začetku zasedanja odbora pojasnil, da so zadnjo minuto dobili informacijo, da in 't Veldova ne more biti navzoča, zato so točko z razpravo o misijah odbora v Sloveniji, na Slovaškem in v Bolgariji, ki je bila predvidena okoli 17. ure, preložili na 29. november.

Delegacija, ki je pod vodstvom nizozemske poslanke Sophie in't Veld oktobra letos obiskala Slovenijo, je medtem že objavila poročilo glede stanja demokracije v Sloveniji. Sklenili so, da je le-to zaskrbljujoče in da bi morali nadaljevati spremljanje Slovenije, vključno z vsemi dejanji, ki jih ima na razpolago evropski parlament. Eno od glavnih očitkov zadeva evropske delegirane tožilce ter pritisk vlade na javne institucije in medije.

Poročilo so v sredo še usklajevali, ker se politične skupine niso strinjale s pripravljenim osnutkom.

Misija odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je od 13. do 15. oktobra v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. V misiji Evropskega parlamenta je sodelovalo sedem članov oziroma nadomestnih članov odbora Libe, po eden iz vsake politične skupine in poslanec iz odbora za proračunski nadzor. Med njimi je bila tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), nadomestna članica odbora Libe.

V poročilu med drugim piše, da je delegacija odbora izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopalo zaupanje v različne javne organe in tudi med njimi. Poročilo omenja tudi napade brez primere na nevladne organizacije s strani vladnih predstavnikov ter krčenje javnih proračunov za nevladnike. Izpostavlja tudi napade na neodvisne institucije, med drugim tudi na informacijskega pooblaščenca in računsko sodišče.

"Politika poskuša spodkopati institucije in mehanizme nadzora, na katerih temelji vladavina prava," navaja poročilo. Med drugi izpostavlja tudi pomanjkanje učinkovitega mehanizma oziroma pravnih poti za obravnavo kršitev temeljnih pravic, "saj lahko varuh človekovih pravic vloži pritožbo le na ustavno sodišče, kjer so postopki zelo dolgi". Skupina je prav tako izpostavila razmere v katerih živijo romske skupnosti, kjer prebivalci živijo v naseljih brez dostopa do pitne vode in včasih tudi elektrike. 

O Sloveniji bo sicer govora tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta prihodnji teden. Evropski poslanci bodo v sredo razpravljali o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, zlasti o zamudah pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Predvidena je resolucija, o kateri naj bi parlament glasoval decembra, je razvidno iz dnevnega reda zasedanja.

Tomčeva trdi, da dokumenta ni videla

Tomčeva je v odzivu na medijsko poročanje o osnutku poročila zapisala, da poročilo ni verodostojno, da so bila mnenja poslancev različna, da sama dokumenta ni niti videla, kaj šele potrdila in da se je pripravljalo za zaprtimi vrati, očitno z namenom diskreditacije slovenske vlade. Poleg tega je Tomčeva zapisala, da ima glede na to, da so osnutek dobili slovenski mediji, Evropski parlament očitno resen problem s curljanjem dokumentov v javnost.

Menila je tudi, da ima celotna zgodba "izvor v Sloveniji" in da je bila v pripravo poročila "očitno vpletena" tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), čeprav ni bila članica misije. Objavila je tudi posnetek zaslona, iz katerega je po njenih navedbah razvidno, da je pri pripravi poročila sodeloval asistent Fajonove, ki da je "pustil sledi na dokumentu".

Fajonova se je odzvala, da je njen strokovni sodelavec "v okviru usklajevanja političnih skupin na poročilo podal le slovnične popravke, ki v ničemer ne spreminjajo poročila", sicer pa je odziv Tomčeve označila za "obupan poskus diskreditacije kritičnega poročila o stanju demokracije v Sloveniji". To poročilo je po njenih navedbah žal izraz dejanskega stanja demokracije, na katerega ne kaže le Evropski parlament, pač pa tudi komisarka za človekove pravice Sveta Evrope, Evropska komisija, Novinarji brez meja, Evropska zveza novinarjev in drugi.

Obisk minil v senci komentarjev premierja

Obisk Delegacije odbora EP Libe je minil v senci komentarjev premierja Janeza Janše, ki delegacije ni sprejel. So pa člani ocenili, da pri nas ustanove delujejo, težavi pa sta toksično ozračje in globoka polarizacija, ki lahko povzroči težave.

Kot smo poročali, je vodja delegacije Sophie in 't Veld, nizozemska evropska poslanka iz vrst Renew Europe, ki je bila že dolgo pred obiskom tarča kritik premierja Janše, ob koncu obiska v hiši EU v Ljubljani dejala, da bil namen obiska preverjanje stanja v državi. "Gre za monitoring, nismo sodišče, ki na koncu izreče sodbo," je poudarila. Kot je povedala, se je proces začel že precej pred obiskom, ko so se med drugim pojavile skrbi o medijski svobodi v državi. Dejala je, da se žal niso srečali s premierjem in nekaterimi ministri, da pa so se vseeno srečali s širokim krogom deležnikov. 

Je pa ob obisku izpostavila nekaj opažanj. Meni, da javne institucije pri nas delujejo dobro. So pa našli tudi nekaj izzivov. Med drugim jih je zmotil ton javne debate in dejstvo, da se politika zapleta v nivo debate, ki je neprimeren. Opazili so, da se nekatere odločitve odlagajo in se je treba zanje boriti na sodišču, pri čemer je izpostavila financiranje STA. Skupino skrbi odlaganje imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in tožilcev v Sloveniji.

To, da ustanove delujejo dobro, je seveda ohrabrujoče za razliko od dogajanja v nekaterih drugih državah, je ponovila, je pa tudi veliko razlogov za skrb, saj naraščajo pritiski tudi na novinarje in ustanove in lahko se zgodi, da v takšni klimi, ko narašča javno nezaupanje, pride do točke, ko mediji in demokratične ustanove ne bodo več mogle normalno delovati. Odgovorne je pozvala k financiranju STA in imenovanju tožilcev.