Sedem let sem treniral gimnastiko, pravi 28-letni Miki, eden redkih moških pri nas, ki za denar prodaja spolne užitke ženskam. Lani sem spal z več kot sto ženskami, se pohvali, koliko časa se bom še prodajal, ne vem. "Zaenkrat bom rekel, da me to veseli, kako bo naprej, pa bom videl. Morda bom dobil kako resno punco. Sem rekel, da do tridesetega leta, potem bom pa videl, če bom še naprej vztrajal," razlaga Miki.
Dekriminalizacijo prostitucije seveda podpira, četudi do zdaj s policijo ni imel nikoli opravka. "Nisem imel težav, samo bal sem se kakšnih kriminalistov," pojasnjuje Miki.
Novela zakona trga prostitucije ne bo bistveno spremenila, meni Max Modic, ljubiteljski opazovalec trga prostitucije, saj je država zdaj zapisala samo tisto, kar v praksi izvaja že nekaj časa. "Prostitucija je bila pri nas dekriminalizirana, saj se policija s prostitutkami ni ukvarjala, razen če ni bilo zraven orožje, droge in druge stvari," dodaja Modic.
"Dejansko osebe, ki se prostovoljno ukvarjajo s prostitucijo ob posredovanju nekoga, ki to organizira, so oz. je to dejanje težko dokazljivo, materialnih dokazov ne pridobimo, prostitutke in prostituti pa niso pripravljeni sodelovati," pojasnjuje Iztok Suhadolnik z ministrstva za notranje zadeve.
Z novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki naj bi prostitucijo, kot pravijo predlagatelji novele, le dekriminalizirala, nam je politika, brez velikih razprav v javnosti, skozi mala vrata vpeljala mehko legalizacijo prostitucije. Če je bilo še včeraj kaznivo, je danes dopustno in zakonito, tako meni država, da se njeni državljani prostituirajo, če tako hočejo.
Uzakonjenje prostovoljne prostitucije pa še ni prava legalizacija, pravijo na notranjem ministrstvu. Za ureditev celotnega področja bi morali z zakonom urediti tudi zvodništvo in posredovanje prostitucije. "Pomeni, da je dovoljeno, ni pa posebej urejeno," pravi Suhadolnik.
A zakon je že videl v prihodnost daljnega leta 1997, saj lahko v šifrantu poklicev, torej v Uradnem listu Republike Slovenije, pod šifro 514904 najdete poklic - prostitutka. A Slovenija s to novelo ni izjema, saj podobne ureditve poznajo tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji. Močno prednjači le Nizozemska, ki je legalizirala celotno institucijo prostitucije, tudi zvodništvo ter bordele kot posrednike pri prodajanju spolnih uslug. Ko je lani nemški parlament, enako kot zdaj naš, prostitucijo priznal kot veljaven poklic, se v Nemčiji ni registriralo več kot 10-odstotkov aktivnih trgovk s seksom.
Miki pravi, da mu bo status samostojnega podjetnika olajšal dejavnost: "Čisto v redu je, zato ker se lahko potem normalno oglašuješ." Modic dodaja: "To je utopija, saj bo sedaj država postala zvodnik, ki ga sedaj prostitutka nima. Ona obdrži neobdavčen denar, v povprečju med 3000 in 4000 evri čistega na mesec. Zakaj bi si ona sedaj pustila jemati določen delež tega, če ne ve, kaj ji bo država nudila za ta denar."
In ker nekako velja, da je prostitucija najstarejša obrt na svetu, smo se obrnili tudi na obrtno zbornico, saj država še ni dorekla, kdo bo za to dejavnost pravno in formalno poskrbel. Na vprašanje, če bi jih sprejeli, Pavel Sedovnik odgovarja: "V tem trenutku imamo pri nas članstvo v zbornicah regulirano z zakoni. In seveda, če ne bi bilo z gospodarskimi zakoni to področje regulirano, potem tudi ni nobene zakonske osnove za članstvo ne v gospodarski in ne v obrtni zbornici."
Ulične prostitucije v Sloveniji skorajda ni, se pa povečuje delež, pravijo kriminalisti, tako imenovane stanovanjske prostitucije. "Mogoče se povečuje delež med populacijo ženski, ki jih je težje zaposliti, in med študentsko populacijo, ki si na ta način izboljšuje svoj položaj za ostale zadeve," dodaja Suhadolnik. Modic odgovarja: "Nihče pri nas ni življenjsko odvisen od prodajanja spolnih uslug, pač pa se večina teh uslug vrši zaradi višanja standarda. Pri nas naj bi bilo, po neuradnih podatkih, okoli 3000 prostitutk, od tega naj bi bilo okoli 2000 t.i. mobitel prostitutk. Od tega kar 10 do 20-odstotkov študentk."
A tudi javnih hiš je v Sloveniji očitno dovolj, četudi te delujejo pod raznimi krinkami. "Lokalov je po naši oceni okoli 50, zadeva pa je razpršena po vsej Sloveniji," pravi Suhadolnik.
Skeptiki svarijo, da bo Slovenija, zaradi ohlapne zakonodaje ob priključitvi evropski skupnosti, postala lahek plen za organiziran kriminal in trgovino z ljudmi. Po največ sedmih letih se bodo lahko tudi naše ambasadorke ljubezni podale na delo v Evropo, in ni vrag, da ne bodo uspešne, saj v tem poklicu, v nasprotju z drugimi, jezik ni ovira.
