Kadrovske menjave, ukrepi zoper draginjo in spopad z ognjeno stihijo

Nenapisan politični dogovor naj bi vsaki novi vladi po zaprisegi zagotovil sto dni miru. Seveda pri tem ne gre za nedelo vladnega kabineta in posameznih ministrstev, pač pa za obdobje, ko naj ne bi bilo političnih obračunavanj, napadanja in nagajanja, pač pa naj bi bilo to obdobje, ko nova vlada vzpostavlja svoj sistem in ko se jasno nakažejo njene usmeritve.

Vlada Roberta Goloba, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, je delo začela 1. junija. Prvo delovno poletje je namenila zlasti pripravam na izzive na področju draginje in covida-19. Je pa vlada ob prevzemu oblasti morala hitro zavihati rokave in se spopasti s posledicami inflacije ter prehransko in energetsko draginjo. Prav tako je ugriznila v kislo oziroma gnilo jabolko našega zdravstvenega sistema, nadaljuje se tudi pogajanje s sindikati javnega sektorja. Golob si sicer vlade ni mogel postaviti povsem po svojih željah, saj bo zakon o vladi del referendumske presoje.

Še pred uradnim začetkom mandata je vlada napovedala, da bo njena prva prednostna naloga spopad z naraščajočimi cenami energije in tudi hrane, ki so med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino. Vlada in DZ sta tako sprejela številne ukrepe. Od 21. junija so delno regulirane cene pogonskih goriv, od julija velja tudi ugodnejša davčna obravnava povračila stroškov na delo.

Od septembra so za eno leto omejene cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev (bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane idr.). Do maja 2023 velja znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje.

Socialno najranljivejšim gospodinjstvom bo namenjen enkratni energetski dodatek, na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu bodo pomoč zaradi visokih cen elektrike in plina lahko dobili vsi gospodarski subjekti.

Izvajati sta se začela tudi dva ukrepa, s katerima naj bi omejili tako rast cen hrane kot negativne učinke dražje hrane za zaposlene - spremljanje in primerjava cene košarice osnovnih živil pri trgovcih ter višji neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane.

Vlada nekaj ukrepov še obljublja, lotila se je tudi priprave na morebitno krizo v jesenskih in zimskih mesecih v energetskem sektorju.

Če v opoziciji, javnosti in med socialnimi partnerji glede ukrepanja na področju energetike ni nasprotovanja, so le želje, da bi šla v ukrepih še dlje, pa so precej več nezadovoljstva povzročile načrtovane davčne spremembe v tem letu, ki v pomembni meri zaustavljajo načrtovano razbremenitev dohodkov pri dohodnini, ki ga je letos spomladi skozi DZ spravila prejšnja vlada.

Gospodarstvo, opozicija, velik del stroke pa tudi nekateri v sindikalnih vrstah med drugim odločno nasprotujejo zaustavitvi načrtovanega zviševanja dohodninske olajšave in njenega usklajevanja z inflacijo, saj da je v času visoke inflacije tak način zviševanja neto plač neke vrste pomoč ljudem. Na vladni strani pa tudi v delu stroke medtem pravijo, da si vlada mora zagotoviti zadostno finančno osnovo za ukrepanje v prihodnjem letu, saj so želje po pomoči v luči draginje zelo velike, predvsem iz vrst podjetij.

Vlada napoveduje, da bo veliko pripomb socialnih partnerjev upoštevala in ob že predlaganih sprejela še nekatere ukrepe za razbremenitev srednjega razreda. Predvsem pa za naslednje leto obljublja celovito davčno reformo. Ker imajo gospodarstvo in sindikati na davčnem področju velika pričakovanja, bo morala vlada paziti, da bo ob vseh drugih odprtih frontah svoje visokoleteče obljube uspela uresničiti.

V jesen z več scenariji obvladovanja covida-19

Med ranljivimi skupinami so tudi starejši. Tiste, ki so v domovih starejših, lahko zaradi višjih stroškov in višjih kadrovskih normativov doletijo višje cene oskrbnin. DZ je zato na predlog ministrstva za delo sprejel zakonodajno rešitev, s katero bi domovom jeseni zagotovili dodatnih 30 milijonov evrov. Obenem pa se je ministrstvo lotilo preurejanja sistema dolgotrajne oskrbe, kot je urejen z decembra sprejetim Zakonom o dolgotrajni oskrbi. Tako domovi kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč menijo, da ga je nemogoče izvajati. Zato so želeli z omenjeno sprejeto spremembo zakonodaje izvajanje zakona s 1. januarja 2023 preložiti na 1. januar 2024. V SDS temu nasprotujejo in zbirajo podpise za razpis referenduma o uveljavitvi zakonodajne rešitve.

Na področju zdravstva želi vlada stabilizirati zdravstveni sistem in skrajšati dolge čakalne vrste. Pripravila je Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je DZ sprejel julija. Zakon med drugim s septembrom uvaja plačilo opravljenih zdravstvenih storitev brez zgornje meje. 

Vlada pa se ukvarja tudi z ukrepi za zajezitev morebitnih novih izbruhov epidemije covida-19. Priprava teh ukrepov je od nastopa nove vlade predvsem v rokah NIJZ, pripravlja jih posvetovalna skupina za spremljanje novega koronavirusa. Vodi jo epidemiolog Mario Fafangel. V skupini so sicer večkrat poudarili, da ima zadnjo besedo pri oblikovanju ukrepov vlada. NIJZ sicer od konca junija kot v. d. direktorja vodi Branko Gabrovec. Funkcijo je prevzel po odstopu Milana Kreka. Razpis za strokovnega in za generalnega direktorja NIJZ s polnimi pooblastili pa se je iztekel v petek.

Gabrovca je na to mesto imenovala že nova sestava sveta NIJZ. Vlada je namreč že na ustanovni seji v začetku junija zamenjala svoje predstavnike v svetu NIJZ in v svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Zaradi slabega poslovanja je nato 23. junija zamenjala tudi člane svetov zavodov devetih bolnišnic, med njimi tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor.

Medtem se zaostrujejo odnosi med ministrstvom in največjo slovensko bolnišnico. Direktor UKC Ljubljana Jože Golobič ne uživa več podpore ministra za zdravje Danijela Bešič Loredana, zato ga je slednji konec avgusta pozval k odstopu. Med glavnimi očitki so slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki. Golobič razlogov za odstop ne vidi in poziv k odstopu razume kot politično potezo.

Številne kadrovske menjave 

Po celi seriji političnih kadrovanj prejšnje vlade Janeza Janše je novo vlado čakal kadrovski izziv. V nekaterih državnih družbah oz. družbah, ki so pretežno v državni lasti, je kmalu po nastopu vlade prišlo do sprememb v vodstvih ali nadzornih organih. Vlada je tako denimo že na prvi seji imenovala neizvršne direktorje DUTB, na čelo upravnega odbora, s katerega je sestopil Franci Matoz, pa je prišel Žiga Debeljak. Ta je s septembrom prevzel tudi vodenje SDH, s čela katerega se je predčasno sporazumno umaknil Janez Žlak. Na čelo Fursa se je po odstopu Ivana Simiča kot v.d. zavihtel Peter Grum, vodenje STO je ponovno prevzela Maja Pak, na čelo Arao pa se je vrnil Sandi Viršek.

Vlada je posegla tudi v nadzorne svete energetskih podjetij Eles, Borzen in SODO ter družbe DRI. Nadzorniki Borzena so pred dnevi za novega direktorja imenovali Boruta Rajerja.

Upravljalec državnih naložb SDH je zamenjal tudi nadzornike Pošte Slovenije, v kratkem je pričakovati tudi menjavo vodstva s Tomažem Kokotom na čelu. Pred vrati je tudi prevetritev nadzornikov Telekoma Slovenije, je pa predsednik uprave družbe Cvetko Sršen bržkone prehitel potezo novih nadzornikov in se sporazumno sam predčasno poslovil. Nove nadzornike je dobila tudi Gen energija. Do sprememb v nadzornem svetu je prišlo tudi v Mladinski knjigi Založba, kjer je največja lastnica DUTB.

Na čelu Agencije za varstvo konkurence (AVK) je medtem kot v.d. ostal Andrej Matvoz. Matvoza bi moral po izteku mandata konec junija kot v.d. sicer nadomestiti Zlatko Ratej, ki ga je na ta položaj imenovala še vlada Janeza Janše, a ga je aktualna vlada na dan, ko bi moral prevzeti položaj, razrešila in za v.d. postavila Matvoza.

Odmevna je bila tudi sicer pričakovana menjava na čelu Policije. Vlada je na ustanovni seji s položaja generalnega direktorja Policije razrešila Antona Olaja in na njegovo mesto kot v. d. imenovala nekdanjega direktorja Uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava. Temu je sledilo še več kadrovskih menjav v Policiji, med drugim je vodenje Uprave kriminalistične policije sredi junija prevzel David Antolovič. Direktorja Policije s polnim mandatom sicer zdaj iščejo z razpisom. 

Odstranjevanje žice na meji

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je kot svojo prioriteto ob nastopu mandata navedla spremembo migracijske politike. Napovedala je, da bo ograja na južni meji popolnoma odstranjena do konca leta. Žično ograjo je Slovenska vojska začela odstranjevati sredi junija, državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Branko Lobnikar pa je na enem od srečanj z župani obmejnih občin minuli teden dejal, da so doslej odstranili tri kilometre žice.

Poleg odstranjevanja ograje je Bobnarjeva migracijsko politiko začela spreminjati tudi na ravni paradigme. Takoj po nastopu mandata so policisti prejeli nove usmeritve, po katerih morajo pri postopkih na meji evidentirati, da je bila obravnavana oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz Zakona o mednarodni zaščiti in iz evropske zakonodaje. Notranje ministrstvo je ustanovilo tudi posvetovalno telo, ki stremi k nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in področne zakonodaje. Na sestankih telesa sodelujejo predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe.

V zadnjih tednih odmevajo tudi odločitve ministrice za revizijo številnih projektov njenega predhodnika Aleša Hojsa, med drugim izredno revizijo projekta izgradnje novih prostorov za notranje ministrstvo in Policijo na območju Litostroja v Ljubljani.

Obrambni minister Marjan Šarec pa je v skladu s svojimi napovedmi odredil revizijo nakupa osemkolesnikov boxer. Ta še ni zaključena, so pa v javnost že prišli podatki o tem, da bi odstop od pogodbe za nakup boxerjev državo stal vsaj 70 milijonov evrov v pogodbenih kaznih.

Huda suša, težave s pitno vodo in najhujši požar v zgodovini Slovenije

Sistem zaščite in reševanja, ki sodi pod okrilje ministrstva za obrambo, je sicer ob požaru na goriškem Krasu uspešno prestal svoj največji preizkus v samostojni državi. Več kot 1000 gasilcev je ob podpori vojaških in policijskih helikopterjev pogasilo največji požar v zgodovini Slovenije, po ocenah pa je požar zajel 3610 hektarjev površine, od tega 2800 hektarjev gozda. 

Državni zbor pa je po nujnem postopku potrdil novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bo vladi omogočila, da gasilskim društvom za intervencijo na Krasu izplača približno 1,4 milijona dodatnih sredstev, namenjenih nakupu dodatne opreme.

Huda letošnja suša je in še bo zaposlovala novo vlado. Izpostavila se je ranljivost našega ekosistema, zaradi hudega pomanjkanja padavin pa so marsikje sredi poletja sprejeli izredne ukrepe in uvedli omejitve varčevanja čiste pitne vode. Suša pa je povzročila tudi ogromno škodo v kmetijstvu. Prva neuradna ocena kaže, da je samo do konca avgusta zaradi suše nastalo za približno 70 milijonov evrov škode.

Golobove izkušnje na področju energetike zanimajo tudi evropski parket

Na zunanjepolitičnem področju se je vlada ukvarjala predvsem s posledicami vojne v Ukrajini in vse večjo energetsko krizo, kjer je premier Golob po poročanju nekaterih tujih medijev kot strokovnjak požel precej zanimanja med evropskimi kolegi. Je tudi med pobudniki regulacije trga energentov v EU, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala na Blejskem strateškem forumu (BSF) prejšnji teden.

BSF je bil sicer eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dosežkov vlade v minulih 100 dneh. Na Bled je prišlo več predsednikov, premierjev in zunanjih ministrov ter drugih uglednih osebnosti, s von der Leynovo v ospredju. Zbrane je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pozval k nadaljevanju podpore Ukrajini v boju z rusko agresijo.

To je osebno v Kijevu julija zagotovila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Golob je medtem obiskal Berlin in Pariz, sestal pa se je tudi s hrvaškim kolegom. Kljub začetni nervozi Zagreba se zaupanje med državama očitno krepi naprej, čeprav otipljivejšega napredka (še) ni pri nobenem od odprtih vprašanj.

Slovenija je bila tudi med pobudniki, da EU iz geostrateških razlogov podeli status kandidatke Bosni in Hercegovini in pospeši približevanje celotne regije Zahodnega Balkana. Na junijskem vrhu EU se to sicer ni zgodilo, a je ideja medtem očitno dobila zagon. To je na Bledu minuli teden potrdila tudi von der Leynova.

Novela, s katero želi koalicija depolitizirati RTVS, najverjetneje predmet referenduma

Še ena fronta, ki si jo je koalicija odprla z opozicijo, je na področju javnih medijev. DZ je namreč 21. julija sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero želi koalicija na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS, strankarsko politiko pa umakniti iz zavoda. V SDS pa menijo, da zakon z enim zamahom obglavlja vodstvo in programske svetnike RTVS. Zato zahtevajo referendum, v teku je zbiranje podpisov zanj.

Na področju kulture je sicer odmeval obisk premierja Goloba v Drami in njegova obljuba, da bodo projekt prenove, ki "ni projekt enega ministrstva, ampak razvojni projekt celotne vlade", umestili v vse ustrezne dokumente, da bodo lahko z investicijo začeli takoj. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je konec junija po sestanku s predstavniki nevladnih organizacij, ki imajo prostore na Metelkovi 6, dejala, da nameravajo na ministrstvu končati sodne postopke, ki tečejo proti nevladnim organizacijam, in nobena ne bo izseljena. Obenem so preklicali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.

Pred vlado je tako zelo zahtevna in pestra jesen, ki bo zgolj uvod v še bolj naporno zimo. Jeseni bodo volivci izbirali novega predsednika oziroma predsednico države, novembra pa bodo potekale tudi lokalne volitve. Golobova stranka je sicer v predsedniško tekmo stopila s svojo kandidatko Marto Kos, ki pa je zaradi osebnih razlogov odstopila od kandidature, kar se bo zagotovo poznalo na podpori vladi. Vse tri koalicijske stranke tako ostajajo brez kandidata za predsednika republike, koga bodo podprle, pa je za zdaj še nemogoče napovedati.