Vlade gredo, kadri ostajajo

Odhajajočo vlado Janeza Janše so zaznamovale številne kadrovske menjave, prednjačili pa so pretresi v Policiji, energetiki, kulturi, bolnišnicah, šolstvu in tudi drugih podsistemih. 

Kot so ugotovili kolegi iz redakcije Dejstev, je bilo v javnem sektorju v preteklem mandatu, torej od volitev leta 2018, zaposlenih dodatnih 10.000 ljudi. V času vlade Marjana Šarca se je število povečalo za 4600, v času Janševe vlade pa za več kot 5400. 3. maja je ministrstvo za javno upravo razpisalo tri nova delovna mesta, in sicer na oddelku za plače, na direktoratu za stvarno premoženje in oddelku za izvajanje javnih naročil s področja stvarnega premoženja.

V drugi polovici aprila so ministrstva razpisala 30 novih delovnih mest, največ od tega na ministrstvu za okolje – 12. Poleg tega so bila razpisana še delovna mesta Geodetski upravi, Agenciji za okolje in Direkciji za vode. Nedavno so se zgodile tudi spremembe v nadzornem svetu Mladinske knjige, kamor sta se usedla Jože Možina in nekdanja pripravnica Francija Matoza, sicer Janševega odvetnika. Za nekatere je bilo sporno tudi imenovanje Tomaža Kokota na vrh Pošte Slovenije, saj da nima zahtevanih izkušenj. Uprava SDH bo izvedla neodvisni pravni pregled postopkov in ugotovila, ali so bili postopki izpeljani strokovno ter skladno z zakonodajo in internimi akti družbe.

Z odhodom vlade štiriletni mandat končujejo številni veleposlaniki. Med kandidati za bodoče vodje predstavništev Republike Slovenije v tujini, ki jih je Državni zbor že potrdil, nekaterim opozicija očita tudi neizkušenost in nestrokovnost. Vlada je odpoklicala osem veleposlanikov, devetim mandat poteče letos.

Tretja Janševa vlada je v prvem koledarskem letu opravila 1117 imenovanj in 395 razrešitev, vrtenje kadrovskega števca pa se je nadaljevalo skozi lansko in letošnje leto. Spomnimo, razrešeni so bili generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar, načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc, Dejan Matijevič, generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo, pa Kristina Plavšak Krajnc, direktorica vladnega Urada za komuniciranje (Ukom), Rado Fele, direktor vladne službe za zakonodajo. Anton Zakrajšek je izgubil mesto direktorja Zavoda za blagovne rezerve.

Spremembe so se dogajale tudi v energetskem sektorju. Nadzorniki Gen energije so najprej razrešili dolgoletnega prvega moža Martina Novšaka, nato pa na položaj generalnega direktorja drugega stebra slovenske energetike imenovali nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka. Kadrovske rošade v energetiki so odnesle tudi Borisa Soviča (Elektro Maribor) in Andreja Ribiča (Elektro Ljubljana). Robertu Golobu pa kljub dobrim poslovnim rezultatom Gen-i niso podaljšali mandata. Vsi trije so prepričani, da so bile poteze vlade politično motivirane.

Na vrh Agencije za radioaktivne odpadke se je namesto Sandija Virška zavihtela Petra Grajžl, desna roka ministra Vizjaka. Tudi v zvezi z njenim imenovanjem se pojavljajo očitki o pomanjkanju izkušenj. Vlada je  pristojnosti za nadzor nad poslovanjem agencije prenesla na okoljsko ministrstvo, v ozadju pa naj bi bila predvsem želja po obvladovanju približno 200 milijonov evrov ocenjenega infrastrukturnega projekta gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

Kadrovske menjave so se dogajale tudi v Telekomu, Luki Koper, SDH, DUTB in Intereuropi. Opozicija je poudarjala, da gre za bodisi člane bodisi znane podpornike stranke SDS. Ob tem pa naj bi, po njihovi oceni, le redki izpolnjevali osnovne pogoje za prevzem vodilnih položajev. 

V času epidemije ob nastopu Janševe vlade so sledile številne spremembe v zdravstvu, med drugim tudi na NIJZ, kjer je vodstvo po odstopu Nine Pirnat in začasnem vodstvu Ivana Eržena prevzel Milan Krek. Tudi slednjega je opozicija obtoževala povezav z vladajočo stranko, kar pa je Krek večkrat zanikal in v pogovoru za 24ur.com tudi vztrajal, da se politika ni vmešavala v delo Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Menjave so se dogajale tudi na področju šolstva in izobraževanja. Vlada je razrešila štiri člane upravnega odbora ARRS – Jano Kolar, Emilijo Stojmenovo Duh, Justino Erčulj in Toneta Kregarja. Njihova mesto so zasedli Igor Emri, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Tina Tomažič, na mesto v. d. direktorja agencije pa je vlada potrdila Mitjo Lainščaka. Razrešeni člani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS so vložili tožbo na upravno sodišče. S položaja direktorice Javne agencije za knjigo je vlada novembra 2020 razrešila Renato Zamida, na njeno mesto pa postavila Dimitrija Rupla. Nedavno je razburjenje povzročil tudi sklep vlade, da za vršilca dolžnosti direktorja Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto imenuje dr. Boruta Rončevića, državnega sekretarja pod prejšnjo vlado SDS.