Pri upravnem sodišču je Vladimir Žumer vložil dve tožbi, proti vladi in natečajni komisiji, saj je prepričan, da je ta klonila pod političnimi pritiski. Dolga leta prvi mož arhiva želi s tožbo proti vladi doseči ponovitev javnega natečaja za direktorja Arhiva Slovenije.
"Gre za to, da novi direktor nima ustreznih vodstvenih izkušenj, ki so predpisane tako v javnem natečaju kot tudi v merilih uradniškega sveta. Nima tudi zadosti strokovnih izkušenj in usposobljenosti na področju arhivske dejavnosti," je povedal Vladimir Žumer. Javni natečaj se je vlekel šest mesecev, da so iskali dlako v jajcu, je prepričan Žumer, in jo našli - neustrezno potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika.
Mirko Bandelj, predsednik natečajne komisije, Žumrovih očitkov o morebirnem političnem ozadju menjave na direktorskem stolčku, niti vložene tožbe, ne želi komentirati. Povedal je le, da Žumer niti v dodatnem roku ni predložil zahtevanih dokumentov o aktivnem znanju tujega jezika. Zdaj vodja arhivskega strokovnega centra je prepričan, da je bil mnogim trn v peti. "Ob vsaki zlorabi tajnih podatkov oziroma osebnih podatkov, ki jih vsebujejo dosjeji iz službe državne varnosti ali pa drugi dokumenti, sem bil pravzaprav jaz na začetnem udaru, ker sem omogočil, da so uporabniki prišli do gradiva," je še pojasnil Žumer.
Na podlagi zakona Žumer svoja dejanja zagovarja in meni, da je bil grešni kozel za vse zlorabe, ki so se zgodile v javnosti. "Primer Levstik, primer Lajovica, udba.net, primer Markeš, ki je kasneje objavil svojo "preverko" in še več je takih primerov, kajti praksa prekrivanja, izločanja, prečrtavanja dokumentov so se nadaljevala praktično vse do danes,"pravi Žumer. Upravno sodišče bo njegovi tožbi obravnavala prednostno.
