Kacin: WikiLeaks z depešami zavestno provocira

Evroposlanec iz vrst Nove Slovenije Lojze Peterle je prepričan, da je razkritje depeš oziroma drugih dokumentov predvsem prikaz načina dela ameriških diplomatov: ''Diplomatsko delo je vedno zelo zanimivo, zlasti ko gre za skrivnosti, in WikiLeaksu je uspelo priti do teh depeš, ki na neki poseben način razkrivajo, kako ta svet deluje – zlasti seveda tako, kako deluje ta čas najmočnejša sila. Mislim, da je za ljudi zadeva v marsičem presenetljiva, v marsičem tudi ne.'' Peterle, ki je sporočil, da želi ustanoviti svojo stranko, je izpostavil predvsem eno stvar: ''Mene zanima – kar zadeva depeše iz Slovenije – ali so v skladu s tem, kar so nam govorili odgovorni oziroma vladajoči. To je zame prvo vprašanje.''

Obenem je prepričan, da zaradi tega večjih sprememb v prihodnosti na diplomatskem in tudi širšem globalnem političnem parketu ne bo: ''To je pač neki vpogled v del življenja, iz katerega lahko potegnemo samo določene sklepe, mislim pa, da se svet po tem bistveno ne bo spremenil.''

Kacin: Depeše so kot zdravstvene datoteke
Jelko Kacin, iz vrst LDS, je po drugi strani prepričan, da objava depeš slabo vpliva na mednarodne odnose, ker so te neuravnotežene oziroma v narekovajih preveč ''ameriške'': ''Zaradi tega seveda povzročajo veliko slabe volje v državah, kjer so nastale. Povzročajo pa tudi t. i. stransko škodo, veliko večjo še v tretjih državah, kajti s temi depešami je približno tako kot z zdravstveno kartoteko – kdor koli bi svojo zdravstveno kartoteko objavil na spletu, lahko naslednji dan zapre svojo ambulanto.''

Ob tem je opozoril na State Department, ki (še) ni zavrnil pristnosti depeš, in tiste, ki depeše objavljajo: ''Mislim, da bo vse bolj neprijetno zlasti za tiste, ki te depeše objavljajo. Dokler so to samo protesti, je to ena zgodba – če pa se zgodi, da bi kje prišlo do socialnih nemirov ali pa morda celo do žrtev, potem pa je odgovornost tistih, ki objavljajo depeše, še toliko večja. Gre namreč za dejstvo, da ne objavljajo vseh depeš, da ne objavljajo vseh po vrsti, ampak jih skrbno izbirajo in to tiste, ki naj bi povzročile čim več čustvenih odzivov, ki naj bi vplivale na socialno okolje, ki ga opisujejo, in v bistvu gre za zelo zavestno provociranje akcij in reakcij, ki se dogajajo sedaj.'' Kacin sicer pričakuje, da se bo bodo morale s posledicami objave teh depeš resno soočiti tudi ZDA.

''Nekateri to primerjajo z 11. septembrom v diplomaciji''
Tanja Fajon, ki je bila v evropski parlament izvoljena kot članica stranke SD, pa meni da bo treba na vse posledice, ki jih prinaša sporna objava depeš, še nekoliko počakati: ''Nasploh se mi zdi, da pred nami še niso vse razsežnosti tega, kar pravzaprav prihaja v javnost. Bi pa rekla, da moramo mogoče to jemati z malo pametne, zdrave distance zaradi tega, ker ni najbolje, da smo v nekih napetih, celo skrhanih čezatlantskih odnosih.''

Fajonova trdi, ''da bodo mnogi diplomati izgubili zaupanje, posebej v ameriško diplomacijo'', ob tem pa ni prepričana, če se bo lahko sploh kdaj odgovorilo na vprašanje, ali so podatki v depešah resnični: ''Nekateri to celo primerjajo z 11. septembrom v diplomaciji. Mogoče je to malo pretirano, a vendarle gre za to, da so depeše, da so obstajale, da so to neki opisi, ampak dobro bi bilo vedeti, kako resnični so dejansko ti podatki, ki prihajajo na dan. Če se bo recimo izkazalo, da je na primer Hillary Clinton resnično zahtevala tudi preverjanje bančnih številk naših uslužbencev, potem bi morala v tem primeru nedvomno odstopiti.''

Svoj pogled na celotno dogajanje okrog objave depeš nam je v telefonskem pogovoru razkril tudi evropski poslanec iz vrst Zaresa Ivo Vajgl. Sam meni, da se ni treba ukvarjati s tistimi, ki so depeše javno objavili, ampak predvsem tistimi, ki so njihovi avtorji oziroma so jih sproducirali: ''S tega stališča mislim, da je objava tajnih dokumentov v korist transparentnosti in razumljivosti zunanje politike. Razkriva namreč veliko mero cinizma in neiskrenosti v mednarodnih odnosih. Razkriva tudi to, da včasih deklarirane vrednote veljajo samo takrat, kadar so izrečene pred televizijskimi kamerami, v praktičnem življenju in v mednarodnih odnosih pa igrajo drugotno vlogo. To je s stališča sveta, v katerem živimo, vsekakor najbolj skrb vzbujajoče.'' Prav zaradi tega upa, da se bo spremenila mednarodna politika: ''Tisto, kar mene najbolj zanima, kar bi bilo recimo pozitivni izplen te celotne zadeve in je pravzaprav cel projekt na ta način tudi koncipiran, bi bilo to, da se spremeni mednarodna politika. Da zaradi tega, ker je izpostavljena kritični kontroli, postane bolj moralna, postane bolj zavezujoča, postane bolj načelna.'' Vajgl, ki ob tem dodaja, da večjih posledic za odnose med državami in ZDA ne bo, ker so po njegovem mišljenju odnosi ''v vsakem primeru zasnovani na medsebojnih interesih oziroma interesih vsake strani, verjetno pa bo posledica tega razkritja večja previdnost in manjša odprtost v komuniciranju z ameriškimi diplomati in politiko''.

Vajgl sicer proti pridobivanju osebnih podatkov nima nič, razen če gre za njihovo pridobivanje na nelegalen način: ''Samo zbiranje informacij po sebi je logična stvar nekoga, ki ima kapacitete za to. Seveda se ob tem postavlja vprašanja moralnosti in zakonitosti zbiranja podatkov. Diplomati ne smejo zbirati obveščevalnih podatkov, to jim preprečuje Dunajska konvencija, in tudi sicer je jasno, da je takšno delo diplomatov ilegalno.''