Kacin obdržal stolček

Delegatke in delegati kongresa liberalne demokracije (LDS) so predsedniku stranke Jelku Kacinu izglasovali zaupnico. Glasovanja o Kacinovi zaupnici se je udeležilo 378 delegatov, dve glasovnici sta bili neveljavni. Od veljavnih glasovnic jih je 253 potrdilo Kacinovo nadaljnje vodenje stranke, 123 delegatov pa je glasovalo proti.

O podpredsednici stranke Zdenke Cerar se je izreklo 377 delegatov, od katerih se jih je 325 strinjali, da Cerarjeva obdrži podpredsedniški položaj, 52 pa jih je temu nasprotovalo.

Jelko Kacin zaupnico razume kot zavezo, da "kaj več storimo skupaj v kratkem času, ki je pred nami". "Ljudje prenašajo sporočila, da si ljudje v lokalnih odborih želijo prenovljene, sveže in zaupanja vredne LDS. Ljudje ponujajo svoje znanje, želijo sodelovati v programskih odborih, oddali so pisne pripombe na manifest," je izjavil Kacin in se delegatom zahvalil za zaupanje.

Poslanci LDS večinoma brez komentarja

Večina poslancev LDS po potrditvi Kacina molči, izjav pa za sedaj ne želi dajati niti Kacin sam. Med redkimi, ki so komentirali izid glasovanja o zaupnici Kacinu, sta Aleš Gulič in Davorin Terčon, ki pravita, da ostajata v stranki.

Kacin deležen kritike

Kritična pa je bila do Kacina Metka Mencin Čeplak, ki "ne deli optimizma s Kacinom". Po njenem prepričanju LDS danes plačuje ceno za desetletno vladavino, ko je bilo vse podrejeno ohranjanju vodilne pozicije. Navedla je vrsto napak, ki da jih je stranka naredila v času svoje vladavine - od Vatikanskega sporazuma do neposluha za gradnjo džamije.

Oglasila sta se tudi Jožef Školč in Milan M. Cvikl. Prvi je izrazil prepričanje, da je LDS oslabila svojo moč in vpliv, ker je pozabljala na svoja izhodišča. "Medtem ko se je ukvarjala s svojimi kabinetnimi zadevami, je stranka kopnela, kopnela je njena podlaga, poslanstvo in vsebina, na kateri je stranka delovala." Namesto tega bi liberalna demokracija morala predstavljati alternativo, ki bo človekove pravice in svoboščine postavljala pred pridobitve tržne ekonomije.

Keber novi podpredsednik LDS

Dušana Kebra, ki je bil edini kandidat za podpredsedniško mesto, je od 310 delegatov podprlo 271 delegatov, 36 pa jih je glasovalo proti. Podpredsedniško mesto se je sicer sprostilo oktobra lani, ko je s tega položaja odstopil poslanec Matej Lahovnik.

Na današnjem kongresu je bilo izvoljenih 61 članov sveta stranke, za mesto v tem organu pa se je potegovalo 130 kandidatov. 49 so jih izvolili na predlog lokalnih odborov, 12 pa na predlog sveta LDS. Svet sicer sestavlja 61 članov, ki jih izvoli kongres, ter člani, ki so v ta organ imenovani po položaju (poslanci, člani izvršnega odbora, predstavniki seniorske organizacije in podmladka itd.). Sedanji predsednik sveta je poslanec Anton Anderlič, ko pa se bo novoizvoljeni svet sestal na konstututivni seji, bodo njegovi člani izmed sebe izvolili novega predsednika.

Med izvoljenimi člani sveta so denimo predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn, generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinčič, nekdanji poslanci Aleksander Merlo, Dušan Vučko in Dorjan Maršič, podpredsednik ljubljanske LDS Slavko Ziherl in predsednika odbora LDS za enake možnosti in invalide Luj Šprohar.

Predsednik strankinega nadzornega odbora je postal Srečo Vernig, sicer predsednik blejskega občinskega odbora. Za člane tega odbora so delegati izvolili nekdanjega poslanca Jožeta Avšiča, Rosando Štamberger (mestni odbor Maribor), Marijo Juraja (občinski odbor Trbovlje) in Franca Juričana (občinski odbor Prevalje). Predsednik komisije LDS za statutarna vprašanja in pritožbe pa je postal nekdnji generalni sekretar vlade Mirko Bandelj.

Gaber izstopil iz LDS

Poslanec LDS Slavko Gaber, ki se kongresa ni udeležil, je, potem ko so delegati na kongresu stranke izglasovali zaupnico Kacinu, v člansko pisarno LDS posredoval izstopno izjavo. Svoje odločitve v izjavi ni obrazložil. Za enako potezo se je odločil tudi član sveta stranke in nekdanji pravosodni minister v vladi Janeza Drnovška Miha Kozinc. Izstop iz stranke pa je napovedal tudi Cvikl. "Če se bodo delegati in delegatke odločili, da predsednik, ki dela z izključevanjem ekipe, dobi zaupnico, bom sam odšel iz stranke," je dejal Cvikl.

Svoj izstop je Gaber napovedal že včeraj. Obenem je dejal, da namerava po odhodu iz LDS ustanoviti novo stranko. Kacin se z Gaberjevimi načrti še ne ukvarja. "To je stvar špekulacij. Ta hip je LDS opozicijska stranka. Od nas se pričakuje, da bomo nadzirali vlado, njeno delovanje in prodiranje v gospodarstvo. Ukvarjati se moramo z vlado in ne s hipotezami, ali oziroma kdaj bo kakšna stranka nastala."

Stranko zapustili vidni člani

Minuli teden so zaznamovali izstopi nekaterih vidnih članov največje opozicijske stranke, med drugimi tudi poslanca in do pred kratkim podpredsednika LDS Lahovnika. Delegati so sicer na kongresu Lahovnika pozvali, naj odstopi s poslanskega mesta in omogoči, da bo Gorenjska imela svojega poslanca LDS.

Sredi tedna je presenetila tudi novica, da so iz LDS izstopili člani frakcije stranke Jani Möderndorfer, Roman Jakič, Peter Božič, Dunja Piškur Kosmač, Vika Potočnik in Stane Pejovnik.

Kasneje se je izvedelo, da je stranko zapustil tudi svetovalec predsednika republike Janeza Drnovška, Maks Lavrinc. Lavrinc je ob tem kot verjetno napovedal možnost oblikovanja nove stranke na levici ter tudi izrazil pripravljenost, da se bo stranki pridružil.

"Tisti, ki so odšli, so bili liberalci. Niso bili le člani naše stranke, zato verjamem, da bodo liberalci ostali tudi v prihodnje. Naš politični sistem ne dopušča, da bi kakšna stranka imela absolutno večino, če pa bomo kdaj oblikovali večino, sem prepričan, da bomo v njih najlažje našli partnerje," je zadnje izstope danes komentiral predsednik stranke Kacin.

V lanskem letu so odmevali še nekateri izstopi iz stranke. Potem ko je v začetku leta svoje dotedanje zamrznjeno članstvo iz LDS umaknil predsednik republike Janez Drnovšek, sta stranko zapustila svetovalec predsednika Drnovška Ivo Vajgl ter nekdanji izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Konec leta se jim je pridružil tudi nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič.

Za svobodo posameznika, za blaginjo vseh

Po potrditvi zaupnice predsedniku LDS Kacinu so delegatke in delegati soglasno sprejeli še programski dokument, manifest z naslovom Za svobodo posameznika, za blaginjo vseh. Z njim želi LDS ponuditi alternativo politiki sedanje vlade ter sooblikovati prihodnost Slovenije.

Med pomembnejši poudarki je v manifestu zapisano, da sta poslanstvo LDS svoboda vsakega posameznika in blaginja vseh prebivalcev Slovenije. "Naše vrednote so svoboda, ustvarjalnost, odgovornost, strpnost, enakopravnost, solidarnost, socialna pravičnost in zakonitost." Želijo graditi na svobodi posameznika temelječo in gospodarsko uspešno, socialno pravično ter sonaravnemu razvoju zavezano družbo.

Pri temeljnih odločitvah in ključnih reformah morajo politične stranke voditi demokratičen dialog v okviru socialnega partnerstva, pri čemer se mora vloga posameznega partnerja odražati tudi v njegovi odgovornosti. Liberalna in odprta družba potrebuje uspešno tržno gospodarstvo, ki temelji na znanju. Hitrejši gospodarski razvoj mora temeljiti na povečanju konkurenčnosti poslovnega okolja in na vlaganju v znanje, znanost, informacijsko tehnologijo in tehnološki razvoj.

Država mora vsem ljudem zagotavljati dostopnost do vseh vrst izobraževanja na podlagi sposobnosti in do najboljšega možnega zdravstvenega varstva na podlagi potreb. Vsako delo je častno in vsakdo zasluži za svoje delo plačilo, ki mu zagotavlja varnost in samospoštovanje. Globalizacija v današnji podobi trgovanja brez meja ne zadošča. Pravi odgovor je trajnostni razvoj, ki uravnoteženo obravnava socialni, okoljski in gospodarski razvoj.

Neodvisnost vseh vej oblasti, svoboda govora in neodvisnost medijev so predpogoj, da se sploh lahko odločamo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Ostro bomo nasprotovali vsakemu poskusu kršitve teh načel, avtoritarnim načinom vladanja, zlorabi javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznikov ter korupciji.

Poleg manifesta so delegati sprejeli še tri programske resolucije, in sicer deklaracijo o podpori LDS za ohranitev javnega zdravstva, izjavo o odnosu med državo in verskimi skupnostmi ter izjavo o visokem šolstvu.