Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je povedal, da so v sindikatu vladni predlog nove poklicne kolektivne pogodbe prejeli slabo uro pred začetkom pogajanj - prepozno, da bi ga lahko preučili. Pogajanja naj bi se nadaljevala v četrtek, do takrat pa naj bi Fides po navedbah vodje vladne pogajalske skupine Igorja Umka pripravil tudi pisne pripombe k predlogu sporazuma za reševanje stavkovnih zahtev, ki ga je predlagala vladna stran.
Vlada in Fides so se znova razšli brez dogovora. Pogajanja bodo nadaljevali v četrtek, ko bo Fides predstavil pripombe k vladnemu predlogu.
Zdravniška stavka, ki traja že osmi dan, bo potekala tudi jutri, ko se bo sešla izredna skupščina Fidesa in odločala o njenem nadaljevanju. Fides trdi, da je vladni predlog sporazuma o stavkovnih zahtevah nesprejemljiv. Predlog kolektivne pogodbe je Fides prejel uro pred pogajanji in ga zato niso mogli preučiti.
Vladni predlog poklicne kolektivne pogodbe
Vladna pogajalska skupina je popoldne sindikatu zdravnikov predstavila nov predlog poklicne kolektivne pogodbe. Vendar po besedah vodje vladne pogajalske skupine Igorja Umka, vprašanje kolektivne pogodbe sploh ne bi smelo vplivati na nadaljevanje pogajanj.
Kot je za 24 ur povedal vodja vladnih pogajalcev Umek, so predlog Fidesu posredovali popoldne.
Zdravniške plače izenačene s sodniškimi
Ministrstvo za zdravje je na novinarski konferenci predstavilo model, po katerem je vladna pogajalska skupina ugotovila, da so plače zdravnikov in sodnikov izenačene. Predstavili pa so tudi podatke o dejanskih plačah zdravnikov, ki vključujejo tudi delo preko polnega časa. Več kot 200 zdravnikov ima plače višje od milijona tolarjev na mesec.
Predsednik Fidesa Kuštrin je za 24 ur poudaril, da sindikat v svojih stavkovnih zahtevah dvigovanje plač sploh ni bilo omenjeno. Kot je Kuštrin poudaril, se vladna stran z nenehnim omenjanjem zdravniških plač skuša znebiti odgovornosti za nastale razmere v zdravstvu, ker so krivi za hudo pomanjkanje zdravnikov.
Predsednik Fidesa je za 24 ur še doodl, da kar se tiče pomanjkanja zdravnikov, zadnji predlog daje obljubo o zaposlitvi 50 zdravnikov, vendar s predpostavko, da se vsi zdravniki odpovejo trem dnem dopusta. To pomeni, da bodo zaposlitev teh 50 zdravnikov financirali zdravniki in ne vlada. Sicer pa večino problemov, zlasti delovno-pravnih, potiskajo v prihodnost, še dodaja Kuštrin.
Predlog sporazuma za reševanje stavkovnih zahtev naj bi, kot predlaga vladna stran, med drugim dopolnili in spremenili glede načina uvrščanja delovnih mest v plačne razrede, glede razporeditev delovnega časa zdravnikov, zmanjšanja števila dni odsotnosti od opravljanja dela, glede ugotavljanja, ali je uresničena določba o uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi, glede plač in nadomestila pripravnikov in sekundarijev, glede zagotavljanja sredstev za specializacije zdravnikov in zaposlovanja specializantov ter glede nazivov zdravnikov.
Na ministrstvu za zdravje in zdravniški zbornici pa bodo danes predstavili podatke o potrebah po zdravnikih v Sloveniji.
Drnovšek o zdravniški stavki
Predsednik vlade Janez Drnovšek meni, da bi morali pogajalski strani čim prej najti dogovor za prekinitev zdravniške stavke. Po njegovem prepričanju stavka trenutno ni potrebna in ni pravi način za reševanje problemov v zdravstvu. V imenu vlade je premier zato pozval sindikat Fides, da aktivno pristopi k pogajanjem, s katerimi bi se doseglo dogovor in končala stavka. Vlada namreč želi najti najboljše rešitve za izboljšanje razmer v zdravstvu.
Kot je Drnovšek poudaril premier, se je s predsednikom sindikata Fides prejšnji teden na sestanku strinjal, da je izboljšanje razmer v zdravstvu v interesu tako vlade kot zdravnikov. Glede zdravniških plač pa je Drnovšek prepričan, da so te po zadnjih izračunih ministrstva za zdravje in urada za plače usklajene s sodniškimi plačami. "Dodatna zvišanja plač bi bila s tega vidika neutemeljena, hkrati pa bi sprožila dodatne zahteve in pritiske drugih sindikatov v negospodarstvu," je prepričan Drnovšek.
Takšni pritiski na vlado glede dvigovanje plač bi pomenili potrebo po dodatnih proračunskih virih, ki jih pa po mnenju Drnovška ni na razpolago. Poleg tega pa naj bi ta pritisk vplival tudi na razmere v gospodarstvu in na konkurenčno sposobnost gospodarstva, saj so plače v negospodarstvu že do sedaj rasle hitreje od povprečja. Prav zato po mnenju Drnovška vlada pripravlja zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi odpravil nesorazmerja med posameznimi poklici in uredil sistem plač v javnem sektorju.
