Jušićeve kompetence pod vprašajem: zakaj ne ponovijo razpisa za šefa Policije?

Sklep, v katerem je Uradniški svet prikimal, da Senad Jušić izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, je upravno sodišče označilo kot nezakonit, saj Uradniški svet ni obrazložil, na podlagi katerih kompetenc so Jušiću prižgali zeleno luč za imenovanje na mesto generalnega direktorja Policije. "Sodišče ni odločalo o njegovih pogojih, sodišče je ugotovilo procesno napako," je sicer 5. decembra dejal notranji minister Boštjan Poklukar.

A zdaj smo pridobili dokument, natančneje odgovor Uradniškega sveta na tožbo, ki jo je vložil nekdanji v. d. šefa Policije, v katerem Uradniški svet razlaga, na podlagi česa so ocenili, da Jušić zahtevane vodstvene izkušnje ima. In kako je torej Uradniški svet naštel vsaj osem let vodstvenih izkušenj?

Najprej se sklicujejo na delovne izkušnje, ki jih opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Pod to so šteli štiri položaje, ki jih je zasedal Jušić, in sicer dobre tri mesece, ko je bil vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije, eno leto in dva meseca je pridobil z nadomeščanjem vodje Sektorja za razvoj in sistemske naloge po pooblastilu, še mesec dni z vodenjem po pooblastilu tega istega sektorja, še eno leto pa z vodenjem enote vodnikov službenih psov. Skupaj torej po navedbah Uradniškega sveta dve leti, šest mesecev in 22 dni oziroma manj kot osem let vodstvenih izkušenj.

A Uradniški svet se je poleg omenjenega zakona in uredbe skliceval tudi na 'Pravila Policije'. Gre za interni, javno celo neobjavljen pravilnik, ki že v prvem členu navaja, da ta pravila urejajo medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot in uslužbencev Policije. Uradniški svet pa se tako sklicuje na 2. člen omenjenih pravil, kjer piše, da vodstvo enote tvorijo vodja enote s svojimi namestniki in pomočniki ter drugimi uslužbenci Policije, ki jih določi vodja. Na podlagi tega so Jušiču upoštevali še štiri leta in 10 mesecev, ko je bil pomočnik komandirja na Policijski postaji Koper, štiri leta in devet mesecev pa še kot pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije, s čimer je Jušič po mnenju komisije dosegel zahtevanih osem let vodstvenih izkušenj.

"Predsednik Uradniškega sveta je na vladi jasno povedal in na eksplicitno vprašanje, ali Senad Jušić izpolnjuje pogoje, odgovoril, da jih izpolnjuje," je v začetku meseca dejal Poklukar.

Pa je praksa, da se ob presojanju pogojev za vodstvene položaje poleg zakonov in uredb upoštevajo pravno nižji interni akti, ki določajo celo ohlapnejše pogoje od zakonskih? To smo vprašali pristojno ministrstvo za javno upravo, kamor spada Uradniški svet, a odgovorov nismo dobili. Je pa Uradniški svet v odgovoru na tožbo zanikal, da se Pravila Policije kot internega akta pri presoji izpolnjevanja pogoja vodstvenih delovnih izkušenj ne bi smela upoštevati.

'Če bi želeli, bi ponovili razpis, Jušić bi predložil dokumente in ves ta madež nezakonitosti bi bil odstranjen'

V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili strokovnjaka za javno upravo Rajka Pirnata, ki je prav tako poudaril, da so Pravila Policije interni akt, ne pa zakon, ki sicer natančno določa delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih. Povedal je, da je ta zakonska določba zelo toga ter da jo je kot tako treba tudi razlagati.

Dodal pa je, da Pravila Policije sicer niti ne določajo, da je pomočnik komandirja policijske postaje smatran kot vodstveno delovno mesto. "Določajo le, da se v okvir vodstva štejejo tudi pomočnik in nekatere druge osebe, ki pomagajo pri vodenju. Kar pa ni relevantno. Relevantno je le za interno delovanje Policije, ne pa tudi za razlago zakona," je bil jasen. Ocenjuje torej, da iz dokumentov ne izhaja, da bi Jušić izpolnjeval zakonske pogoje za delovno mesto.

Si torej lahko tako široko interpretacijo Uradniškega sveta tolmačimo tudi na način, da so ubrali kakršenkoli način, da bi lahko Jušiću pripisali to funkcijo? "Žal moram reči, da se res zdi tako. Že v sami dokumentaciji posebna natečajna komisija očitno ni našla zahtevanih vodstvenih delovnih izkušenj in je zato pozvala k dopolnitvi vloge. Ampak tudi iz dopolnjene vloge slednje ne izhaja. Za tem so prešli na konstrukcijo preko Pravil Policije, za katero pa menim, da je pravno nesprejemljiva," je dejal Pirnat, ki meni, da so ravnali "najmanj v smeri želja, kdo naj postaje generalni direktor Policije".

Zakaj pa torej vlada razpisa ne ponovi? Sogovornik meni, da bi se odgovornosti najlažje rešili prav s ponovitvijo razpisa, za kar pa bi moral generalni direktor Jušić odstopiti. Meni sicer, da je povsem verjetno, da razpisa ne želijo ponoviti prav zato, ker se zavedajo, da Jušić ne izpolnjuje zakonskih pogojev.

"Do ponovitve razpisa bi lahko prišli. Jušić bi odstopil, ponovili bi razpis, on bi predložil ustrezno dokumentacijo in ves ta madež nezakonitosti imenovanja bi bil odstranjen. A to se ni zgodilo. Namesto tega trdno in krčevito zagovarjajo današnje stanje, kar pa dolgoročno ne bo vzdržno," ocenjuje. Dodal je, da če bi ministru prenehal mandat, bi lahko novi minister v letu po nastopu funkcije razrešil generalnega direktorja. "In problem bi bil rešen."