Junijski vročinski val: nekoč izredni vremenski dogodek, danes stalnica

Junijski vročinski val bi bil še pred 20 leti izreden dogodek, saj takrat vročinskih valov junija praktično nismo imeli, še julija in avgusta so bili redki. V zadnjih desetih, 15 letih pa je to postala stalnica, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil naš hišni prognostik Aleš Satler. 

Nevarnosti za gozdne požare, kakršni so lani divjali na Krasu, za zdaj ni, saj smo imeli zelo mokro pomlad. "Sedaj imajo podobno situacijo, ampak na precej večji skali, v Španiji. Suša traja že od lanske jeseni, pozimi je bilo zelo malo dežja, sedaj pa izjemna vročina. Kar je tudi povezano – če so tla bolj suha, se bolj segreva, manj vlage izhlapeva in je še manjša verjetnost za padavine, tako da je to neka pozitivna povratna zanka." 

Ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna bo Španijo dosegel izjemno vroč afriški zrak, na 1500 metrih se bo ogrelo do 30 stopinj Celzija. "Pri adiabatnem spustu se potem ta zrak do nižin ogreje še za 15, morda 16 stopinj, tako da znajo pasti absolutni rekordi, kar je res nenavadno za konec junija."  V luči podnebnih sprememb so ti prodori afriškega zraka vse pogostejši in vse bolj izraziti.

Koliko občutek vročine poveča vlaga? 

Ob junijskih vročinskih valovih pri nas je običajno precej visoka vlažnost, v teh dneh je popoldne okoli 40-odstotna, pojasnjuje Satler. "Na jugu Španije, sploh v poletnem času, je puščava, tam je vročina suha, relativna vlažnost čez dan je 20- ali 30-odstotna. Pri 35 stopinjah Celzija in okoli 35-odstotni vlažnosti občutimo nekje 36 stopinj, že pri enaki temperaturi in 55-odstotni vlažnosti pa jih občutimo kar 43. Naše telo se ohlaja z izhlapevanjem, ki odvzema toploto in pri visoki vlažnosti je to izhlapevanje manj učinkovito."

Ob vročini in vlagi je te dni v zraku tudi veliko puščavskega peska. Na občutenje vročine to sicer ne vpliva, lahko pa pomeni, da bodo ljudje, ki imajo težave z dihali, to občutili izraziteje. "Podobno kot ob zimskih inverzijah, ko je v zraku več teh PM10 delcev od kurjenja, so ti delci puščavskega prahu podobne velikosti. Nekoliko odbijajo sončno svetlobo, zato bo nebo v prihodnjih bolj mlečno bele barve, ne pa tako modre."

Prav danes bo sicer najdaljši dan v letu, UV indeks je, sploh med 11. in 15. uro, zelo visok, tudi pri nas. Dosega vrednosti 9 in 10, tako da se moramo zaščititi pred soncem, saj nas lahko opeče že ob kratkotrajni izpostavljenosti, opozarja Satler. 

V petek zelo verjetna neurja s točo

V petek pa nato pričakujemo hladno fronto. Če nas bo prešla v popoldanskem času, kot kaže po zadnjih napovedih, bodo po besedah Satlerja zagotovo neurja, zelo verjetno tudi s točo, saj bodo izpolnjeni vsi pogoji za močne nevihte – dovolj bo vetra, ki bo spreminjal smer z višino, dovolj energije zaradi pregretosti pri tleh in dovolj vlage, saj so tla še vedno dovolj vlažna. 

Medtem pa napoved za bolj zmerno poletje ostaja, povedal je še, da v prvi polovici poletja izrazitejše suše ne bo. Lahko pa se zadeve spremenijo ob sušnem juliju in poljščine, ki zorijo bolj v jeseni, na primer koruza, bodo lahko zelo prizadete.