Po besedah predsednika Koordinacijske skupine za vsebinsko opredelitev kolektivnih pravic narodnosti v Sloveniji Ilije Dimitrievskega se v slovenskih medijih o manjšinah narodov nekdanje Jugoslavije sploh ne govori, razen ko gre za negativne dogodke, kot so kriminalna dejanja. O njihovi koordinaciji, ki želi v pogovorih z državo doseči več pravic za te manjšine, ljudje ne vedno nič, pa tudi na ravni odbora za narodnostne manjšine nimajo svojega predstavnika. "Nimamo svojih medijev, nimamo svojih šol, čeprav smo slovenski državljani", je opozoril Dimitrievski.
Kot je poudaril na novinarskem večeru o medijih in manjšinah, ne želijo ustanoviti "neke svoje enklave", ampak želijo le, da bi jim država dala možnost za ohranjanje svoje nacionalne identitete. Po prepričanju predstavnikov teh manjšin v Sloveniji ni prave klime, ki bi "tujcem" dovoljevala lastno identiteto ali pravico do drugačnosti. Politiki pa v zadnjem času to drugačnost celo zlorabljajo za potrebe predvolilnega boja.
Avtohtonim manjšinam se godi bolje
"Avtohtonim manjšinam v Sloveniji se godi veliko bolje kot tistim v Evropski uniji. V Evropi namreč sploh ni standardov, ki bi na primer določali, kakšne so njihove pravice," je povedala Brigitta Busch iz celovškega centra za medkulturne študije. Še do pred kratkim se v EU tudi niso pretirano zanimali za položaj manjšin in je bila njihova usoda urejena na ravni politik posameznih držav. Slabše pa se po njenem mnenju v Sloveniji godi "novodobnim" - alohtonim manjšinam, torej tistim, ki ne izvirajo iz Slovenije, temveč so prva, druga ali celo tretja generacija priseljencev iz časa nekdanje Jugoslavije. Na to so na novinarskem večeru o medijih in manjšinah opozorili predvsem predstavniki društev narodov nekdanje Jugoslavije.
