Minister za pravosodje in predsednik vladne komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti Lovro Šturm se je danes srečal s predstavnikom Svetovne organizacije za restitucijo judovskega premoženja (Worl Jewish Restitution Organization) Danielom Mariaschinom. Govorili so o vprašanjih, ki so povezana z restitucijo judovskega premoženja v Sloveniji, vendar na tokratnem sestanku, prvem s tako visokim predstavnikom ugledne judovske organizacije, še ni bilo govora o konkretnih številkah.
Po besedah Mariaschina, ki je tudi izvršni podpredsednik judovske organizacije B'nai B'rith, o konkretnih vprašanjih danes niso razpravljali, saj bo morala ta razprava potekati na podlagi inventure premoženja. Bistveno pa je, da sestanek pomeni dober začetek in kaže na pripravljenost obeh strani, da se zapre poglavje zgodovine, ki je bilo odprto zadnjih 60 let.
Minister Šturm je povedal, da je bil v okviru ministrstva nedavno ustanovljen sektor za popravo krivic, ki ima za prvo nalogo, da razišče odvzeme premoženja judovske skupnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Ta preiskava bo prva tovrstna s strani države, ki doslej tega ni posebej raziskovala, je pojasnil Šturm in dodal, da se je tako judovska skupnost morala sama lotiti raziskovanja tega vprašanja, njihovo gradivo pa bo služilo kot osnova.
Svetovna organizacija za restitucijo judovskega premoženja je podobne pogovore imela z drugimi evropskimi državami, tudi sosedami Slovenije, zato je Šturm gosta zaprosil za informacije, kako so to vprašanje reševali drugje; pričakuje čim več natančnih podatkov, med drugim glede odvzema premoženja in oblik poravnavanja odškodnin. Kot je dejal, niso mogli niti mimo vprašanja, kdo je pravni zastopnik judovske skupnosti, ki bo sogovornik države in tudi v tem pogledu upajo na zadovoljiv odgovor. Prihodnje srečanje je predvideno v prvi polovici prihodnjega leta.
Slovenija ne more odgovarjati za vsa grozodejstva
Po ministrovih besedah se je število članov judovske skupnosti na Slovenskem pred drugo svetovno vojno po njej bistveno zmanjšalo; ocenjeno je, da jih je bilo pred vojno nekaj 1000, morebiti 2000, po njej pa le še nekaj sto. Je pa Šturm sogovornika opozoril na posebnosti slovenskega primera. Kot je pojasnil, Slovenija ne more odgovarjati za vsa grozodejstva, ki so bila storjena pripadnikom judovske skupnosti med drugo svetovno vojno na našem območju. Vse, kar se je zgodilo - zlasti v zvezi z odvzemom premoženja - po vojni je sodilo v odvzeme premoženja, ki ga je takratna komunistična oblast izvajala nad vsemi tistimi, ki so kaj premoženja imeli.
"Za dejanja, ki so se jim zgodila po koncu druge svetovne vojne, posredno - zaradi načela kontinuitete odgovarjajo vse povojne vlade in tudi ta vlada," je dejal Šturm in dodal, da je v tem pogledu gotovo moč najti skupni jezik, ob upoštevanju dejstva, da je bila Slovenija med državami, ki so se znašle na zmagoviti strani koalicije v drugi svetovni vojni. "Upoštevali smo tudi dejstvo, da se je kraljevina Jugoslavija uprla agresiji s strani tedanjih sil osi na njeno ozemlje, da je bila kraljeva vlada v Londonu ves čas na strani zaveznikov in dejstvo, da so v Sloveniji ves čas delovala močna odporniška gibanja," je pojasnil Šturm in dodal, da to daje Sloveniji nek poseben položaj.
