Predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella sta s poklonom in stiskom rok pred spomenikom bazoviških žrtev pred dvema mesecema tlakovala pot k sožitju, po skoraj dveh mesecih ugotavljajo Slovenci v Italiji. "Mislim, da se bo tu, v Trstu, na Tržaškem, v Julijski krajini začela neka nova doba v medsebojnem spoštovanju in medsebojnem poklonu bolečinam drugih," je na slovesnosti v Bazovici dejala italijanska senatorka Tatjana Rojc.
"Videti je, da se stvari obračajo na bolje in da gremo skupaj v pravo smer. Želimo, da ta spomenik postane spomenik državnega pomena za italijansko državo," je bil pozitiven tudi predsednik organizacijskega odbora Milan Pahor.
V tem duhu je minila današnja jubilejna slovesnost, s katero so se spomnili grenkega 6. septembra 1930, ko so pripadniki 58. bataljona črnih srajc ustrelili Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča, Vekoslava Valenčiča in Ferda Bidovca, ker so bili člani antifašistične organizacije Borba. Nečakinja Bidovca Marija Bidovec je ob jubileju izpostavila, da mora biti ljubezen do domovine vključujoča, saj da je vsak posameznik zapleteno in izvirno bitje.
Posebno simboliko je imela na slovesnosti prisotnost tržaškega župana Roberta Dipiazze, člana desnosredinske stranke Naprej Italija. "Prihod Boruta Pahorja z Mattarello je zame pomenil nekaj resnično pomembnega za ti deželi. Upam, da gremo naprej v mirnem duhu in skupaj mislimo na prihodnost," je dejal. Poudaril je tudi, da štirje bazoviški junaki niso bili teroristi, kot jih sicer opisujejo neofašistične organizacije, temveč sinovi mater in očetov. Branitelji bazoviškega spomina zato upajo, da bo ta kraj smrti in zločina vse bolj postajal kraj srečevanja ljudi, ki želijo mir, svobodo in enakopravnost.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.