Adenauer, Churchill, Schuman ... sedaj tudi Pučnik

Ena izmed konferenčnih dvoran v Evropskem parlamentu sedaj nosi ime po Jožetu Pučniku. S tem je Pučnik, ki velja za očeta slovenske države, dobil svoj prostor med velikani evropske zgodovine. Konec junija bo potekala tudi slavnostna inavguracija dvorane.

Pobudo za poimenovanje dvorane po Pučniku je že pred petimi leti Evropskemu parlamentu in Evropski ljudski stranki podal evropski poslanec Milan Zver, ki je v videu, objavljenem na svojem Twitter profilu, dejal, da odločitev pomeni posebno čast za Slovenijo, Evropska unija in Evropski parlament pa sta s tem Pučnika postavila ob bok največjih Evropejcev. "S to častjo naš največji borec za demokracijo ter prepričan Slovenec in Evropejec končno dobiva svoje mesto med velikani evropske zgodovine," dodaja Zver.

Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, pa je izpostavil, da Jože Pučnik ni bil le gonilna sila slovenske neodvisnosti, ampak tudi velik Evropejec. "Njegova zapuščina je bila vse prepogosto spregledana. Ime tega evropskega velikana bo zdaj za vedno zapisano v evropsko zgodovino," je še dejal.

Dele prostorov v evropskih institucijah običajno poimenujejo po zgodovinsko najpomembnejših politikih sodobne evropske zgodovine, kot so Konrad Adenauer, Winston Churchill in Robert Schuman. Obstajajo pa tudi izjeme. Nedavno so novinarsko sobo v Strasbourgu poimenovali po ubiti malteški novinarki Daphne Caruana Galizia. Ta je bila oktobra lansko leto ubita v eksploziji avtomobila, znana je bila po ostrih stališčih do malteškega premierja, ki ga je obtoževala korupcije, ter povezovala z afero panamskih dokumentov.

V novopoimenovani konferenčni dvorani se bodo še naprej sprejemale pomembne odločitve, tu se redno odvijajo pripravljalni sestanki biroja Evropskega parlamenta, v njej potekajo redni sestanki treh nacionalnih delegacij in zasedajo člani Evropske ljudske stranke iz šestih parlamentarnih odborov.

Oče slovenske države

Doktor Jože Pučnik se je v sodobno slovensko zgodovino zapisal kot osrednja osebnost slovenske pomladi in osamosvojitve. Rodil se je 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Zaradi svojega kritičnega pisanja v revijah Perspektiva in Revija 57, je bil v nekdanji Jugoslaviji večkrat aretiran in zaprt. Leta 1966 se je po izpustitvi iz zapora odločil za selitev v Nemčijo, kjer je doktoriral in postal univerzitetni predavatelj.

Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo in postal eden ključnih akterjev takratnega političnega dogajanja. Postal je eden izmed soustanoviteljev Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje SDS, ter postal njen predsednik, zatem pa tudi prvi mož koalicije Demos. To je naslednje leto popeljal na volitve in slavil zmago. Temu je sledil plebiscit, na katerem smo odločali o samostojni Sloveniji. Takrat je izgovoril znamenite besede: "Jugoslavije ni več! Zdaj gre za Slovenijo!"

Leta 1993 je prepustil vodenje stranke SDS Janezu Janši, v državnem zboru pa je prevzel vodenje komisije za raziskavo povojnih pobojev. Leta 1996 se je umaknil iz politike. Umrl je 11. januarja 2003 v Nemčiji.