'Jože, požen!'

Lani katastrofalna. Letos normalna?

"Pričakujemo, da bo letos normalna, ker lani je bila čista katastrofa," pripoveduje Badaličeva. "Normalna pomeni dovolj snega in vsaj malo umirjena epidemija." Verjetno bo obveljal pogoj PCT, ali bo vožnja na sedežnicah z maskami in primerno razdaljo obvezna, pa še tehtajo. Pravzaprav natančnejših oziroma dokončnih navodil žičničarji še niso dobili. 

So pa prepričani, da ponovnega zaprtja marsikateri gorski center ne bi več preživel. Lanskoletna zaprtja so namreč k tlom pritisnila vsa smučarska središča, večina je imela kar 80 odstotkov izpada, na Kaninu na primer smučarji smučajo skoraj šest mesecev, lani so smučali le 35 dni.  Na splošno so v lanski sezoni slovenske žičnice prepeljale za pol manj smučarjev kot sezono prej (lani 480 584, predlani 830 000 smučarjev).

"Če ne bi bilo pomoči države s strani financiranja čakanja na delo in tega, kar imamo obljubljeno po PKP 9, to je teh 40 odstotkov izpada dohodka, ki ga sicer še nismo dobili, bi se verjetno marsikatero središče znašlo v velikih težavah," potrjuje Badaličeva.

V Kranjski Gori začeli z velikimi vlaganji

v Kranjski Gori so prav letos zaorali nenavadno velikopotezno. V kar tri nove projekte so vložili sedem milijonov evrov. Najdražji, 3,5 milijonski, je nova povezovalna štirisedežnica do Vitranca, s katero se bo moč pripeljati na najvišjo točko v Kranjski Gori.

To je praktično po 10-ih letih prvi večji vložek v novo žičniško infrastrukturo pri nas, kljub temu da je povprečna starost slovenskih žičnic več kot 30 let. Sedežnica, tako upajo, bo stala že do konca leta, urejanja smučišča pod sedežnico se bodo lotili kasneje, zato načrtujejo, da bi štirisedežnica začela obratovati šele v poletni sezoni. Bodo pa letos zagnali ali bolje uporabili še eno letošnjo pridobitev. Največji zalogovnik vode za delanje umetnega snega v Sloveniji. S 50 tisoč kubičnimi metri vode, s katero bodo napolnili ta bazen, bodo lahko v prihodnje neodvisni od vodostaja reke Save.

"In tako bomo lahko že precej prej v jeseni, če bodo temperature ugodne, kar pomeni minus in ne prevelika vlaga v zraku, lahko začeli z izdelavo snega," je navdušen direktor Ski Kranjska Gora Peter Wettengl. Te dni zaključujejo z deli na črpališču, skoraj čez noč je v Kranjski Gori vzniknila tudi nova garaža za teptalne stroje, ki so se morali prej ob koncu sezone stiskati v premajhnih prostorih. "Naš cilj je, da bi nekaj smučišč, predvsem tista družinska, lahko odprli že v začetku decembra," še dodaja Wettengl.

Na Pohorju osvajajo rekorde
In podobno načrtuje večina slovenskih smučišč. Tovarna snega na Pohorju že dober teden dan in noč ustvarja miniaturna snežna pogorja bolj vzdržljivega snega. "Ne moremo si privoščiti, da bi se tudi letos Zlata lisica, ki je že 7. in 8. januarja, zopet selila v Kranjsko Goro," pravi direktor Javnega podjetja Marprom Bernard Majhenič.
Da tudi smučarji verjamejo v smučarsko sezono na Pohorju dokazuje letošnji rekord predprodaje sezonskih vozovnic. Do sedaj so jih prodali že več kot 1600, kar je za 30 odstotkov več kot najboljša leta doslej. In to kljub temu da so sezonske vstopnice dražje za 10, dnevne pa za kar 20 odstotkov. Marsikdo je za nakup vnovčil tudi turistične bone. Sicer pa so se vozovnice v povprečju na večini slovenskih smučišč podražile vsaj za pet odstotkov. V predprodaji, ki pri večini traja še do konca tega meseca, jih je moč kupiti ceneje.

 S skupno vabo bi lahko zadržali ali privabili marsikaterega tujega ali domačega smučarja

Kako konkurirati smučiščem v tujini, kjer so dnevne karte v povprečju sicer dražje za vsaj 30 odstotkov, a ponujajo kilometre in kilometre smučišč?
"Odgovor se po mojem mnenju skriva v povezljivosti," o možnostih večje konkurenčnosti razmišlja Blaž Veber, direktor Javnega turizma Kranjska Gora, kjer so veseli, da ima tuj lastnik, ki prihaja iz Severne Tirolske posluh za velika vlaganja, prakse iz tujine pa že dokazujejo, kako pomembna je povezljivost gorskih središč. In pri nas je območje Julijskih Alp, kjer se na leto ustvari skoraj 35 odstotkov vsega turizma v Sloveniji, izredno dobro posejano s smučišči.

"Govorimo o Voglu, Kaninu, Sella Nevei, Kranjski Gori, Straži, konec koncev vključujemo tudi Krvavec. In če bi vstopili na trg kot skupno smučišče, kot Alpska Slovenija lahko pridemo iz Kranjske Gore, ki ima 25 kilometrov smučišč na 220 kilometrov urejenih smučišč in to v dosegu pol ure od enega do drugega smučišča. S tako povezljivostjo bi naredili zelo velik korak," še meni Veber.

Kako pa je na drugi strani Alp? Slika je predvsem bolj bela, nekatera smučišča so svoje strmine odprla že pred tedni. A trenutno lahko v Avstriji, na primer, smučajo le cepljeni in tisti, ki so virus preboleli. Morda bo zaradi tega  marsikateri smučar ostal raje doma.

 Smučarska sezona ni le alpsko smučanje 

Ko govorimo o smučarski sezoni, ne smemo pozabiti tudi na tekače. V Planici bodo že točno čez en teden odprli trikilometrsko tekaško progo, čez čas pa tudi daljšo in jo glede na kratek dan osvetlili. Tek na smučeh postaja med ljudmi vse bolj priljubljen, četudi so proge plačljive.

Vedno bolj priljubljeno je tudi turno smučanje. V Kranjski Gori so oblikovali poseben vodič za turne smučarje, na Kaninu, ki je znan po svojih nevarnih pasteh in breznih, bo letos moč najeti turnosmučarskega vodnika. Na Kaninu imajo namreč vsaj dve do tri reševalne akcije smučarjev, ki padejo v brezna, gre predvsem za smučarje, ki zavijejo z urejenih prog. Zavijmo torej letos v novo smučarsko sezono kljub morebitnim ukrepom optimistično, predvsem pa ne pozabimo na varnost in odgovornost, ki sta potrebni tako na kot izven smučišča.

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.