Joško Joras je 14. julija poslal pismo, ki ga je naslovil na varuha človekovih pravic in na vse tri naše predsednike. V njem sporoča, da se zaradi nezmožnosti ali nepripravljenosti slovenskih oblasti, da omogočijo izvršitev sklepa okrajnega sodišča v Piranu, obrača na slovensko javnost in na pristojne evropske ustanove (Joras je pismo naslovil tudi na Komisarja za širitev EU ter veleposlaništva Norveške, Španije in Belgije). Od javnosti in EU zahteva, da čim prej pripomorejo k spoštovanju pravnih norm in spoštovanju osnovnih človekovih pravic.
Joras je prepričan, da ima Hrvaška jasno izdelano strategijo, "kako obdržati nezakonito zasedeno ozemlje in morje“ Slovenije. "Tiste, ki se upiramo njenemu početju, poskuša ekonomsko uničiti, kar ji je že skoraj uspelo, sedaj pa me skušajo še psihično zlomiti,“ piše Joras.
Jorasa jezi, da so se slovenske oblasti omejevale le na pošiljanje diplomatskih not v Zagreb. "Danes je nastopil čas, da se vzpostavi prvotno stanje in to še pred pristopom Hrvaške k Evropski zvezi,“ je jasen Joras.
Joras dobil odgovor varuhinje
Joras je na prvo pismo dobil odgovor varuha človekovih pravic. Varuhinja pravi, da je v preteklosti pri obravnavanju Jorasovih težav že ocenil, da njegovih pričakovanj zaradi spornega pravnega stanja ni mogoče enostavno rešiti po pravni poti, temveč le z ustreznim dogovorom sosednjih držav. "Torej nikakor ne z enostranskimi (pravnimi) postopki, ki bi zapleteno situacijo le še zaostrili,“ piše Zdenka Čebašek Travnik. Tako meni, da Joras upravičeno pričakuje pomoč naših državnih organov. Čeprav je Čebašek Travnikova o nekaterih Jorasovih težavah obveščena že iz medijev, pa je Jorasa v odgovoru vseeno prosila, naj jo še sam seznani s svojimi aktivnostmi in morebitni pomoči drugih naših državnih organov.
'Kršijo mi temeljne človekove pravice'
In Joras je tudi odgovoril. Pravi, da so ga stalne kršitve človekovih in temeljih svoboščin prisilile, da je moral 14. 7. ob 15. uri začeti s svojo tretjo gladovno stavko. Varuhinji je razložil, da z družino živi na levem bregu Dragonje in da je življenje na tem območju postalo nemogoče. "Kršijo mi temeljne človekove pravice," je prepričan Joras, ki pravi, da mu onemogočajo svobodno poslovno delovanje in izvajanje gospodarske dejavnosti.
"Poleg omejitev dostopa do mojega doma se striktno izvaja policijska in carinska kontrola, tako da sem začel v aprilu 2004 uporabljati staro dostopno pot do mojega doma. Po dveh letih je Hrvaška oblast to preprečila, Slovenija pa kljub pravnomočni odločbi piranskega sodišča, da gre za motenje moje posesti, ne ukrepa,“ nastalo situacijo razlaga Joras. "Zgodilo se je celo, da je Slovenija tolerirala, ko so hrvaški policisti nagnali z moje parcele sodnega izvedenca Žlajpaha, ko je opravljal pregled in oceno škode po naročilu okrožnega sodišča v Kopru,“ dodaja Joras.
Pravi, da je 28. oktobra po predhodnem dogovoru s predsednikom vlade Borutom Pahorjem poskušal začeti izvajanje gradbenih del. Imel je dovoljenje Darsa, za katerega je plačal 700 evrov. Hrvaški policisti so mu nato odstranitev obcestnih robnikov in demontažo zapornice preprečili. "Še več, pripeljali so pol kubika asfalta in ga polili po državni cesti pred robnikom,“ razlaga Joras.
Prepričan je, da je ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki svojega dela ne opravlja, tako kot bi moralo, ne skriva pa razočaranja, da pozitivni izid referenduma o arbitražnem sporazumu ni prinesel napredka glede njegovih težav.
Pravi še, da čedalje bolj izgublja zaupanje v sposobnost slovenskih oblasti, da zaščitijo državljane, in upa, da bo vsaj varuhinja storila vse, kar je v njeni moči in pristojnosti, da državni organi zagotovijo normalno življenje njemu, njegovi družini in tudi vsem drugim prebivalcem spornega območja.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.