Projektanti železniške proge med Divačo in Koprom so na 37,4 kilometrih predorov pričakovali 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. "Podzemlje slovenskega krasa je izjemno bogato s kraškimi pojavi, med izkopom prvega predora Lokev in drugega predora Beka se je do sedaj odkrilo skoraj 90 kraških jam," komentira Mitja Prelovšek iz inštituta za raziskovanje Krasa.
In največ težav je prav s tistimi v predoru Beka, kjer bodo nujni več 10-metrski premostitveni objekti. "Iz tehničnega vidika je pojav teh jam povsem obladljiv, že imamo rešitve. Tudi finančno je obladljiv, seveda pa za rešitve potrebujemo čas," tako Jadran Bajec, predsednik sveta za civilni nadzor.
Da bi prvi vlaki po progi zapeljali že v začetku leta 2026, je tako skoraj nemogoče, pravi šef civilnega nadzora drugega tira. V družbi 2TDK bodo težave ob pojavu jam podrobneje predstavili v začetku novembra. Zaenkrat pa mirijo, da "je bilo za kraške pojave rezerviranih približno 31 milijonov evrov, ker pa je bil do zdaj porabljen le manjši del te vsote, je za nepredvidena dela na kraškem terenu rezerviranih dovolj sredstev." Bajec poudarja, da je bilo denarja za te primere rezeviranega dovolj, bo pa časovni okvir sedaj seveda daljši.
In ne le do leta 2026, brnenje storjev se bo na kraškem robu očitno nadaljevalo vse do leta 2030, poslanci so namreč brez glasu proti potrdili 400 milijonov evrov težko gradnjo levega tira. "Moje mnenje je, da bi lahko ta zakon sprejeli prej. Mi smo ocenili, da se bo projekt podražil za približno 50 milijonov evrov," zaključi Bajec.
Levi tir bo vseeno približno trikrat cenejši od desnega, saj so večji predori zanj že izkopani.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.