Jevšek: Mirno lahko rečem, da gre za strokovno lustracijo v Policiji

Stanje v Policiji glede kadrovanja me resno skrbi, kaj takšnega ne pomnim, pravi Jevšek, ki je o političnem kadrovanju in političnih pritiskih govoril tudi v sinočnji oddaji Preverjeno. "Politika si želi s kadrovskimi potezami podrediti Policijo z enim samim ciljem – da bodo oni odločali, koga se bo preiskovalo in kaj se bo preiskovalo. Ko sem bil sam vodja kriminalistične policije, me minister in generalni direktor Policije nikoli nista spraševala o konkretnih podatkih in konkretnih preiskavah. Pomemben je bil samo rezultat, ne glede na to, koga smo obravnavali, iz katere politične opcije. Merilo je bilo število uspešno preiskanih kaznivih dejanj, število preiskanih korupcijskih zadev, preiskanih ropov in podobno," razlaga Aleksander Jevšek, ki je tudi sam po zaključku policijske kariere končal v politiki, a še vedno zagovarja stališče, da mora biti Policija avtonomna in neodvisna od politike.

Kot pravi, so po zamenjavi oblasti seveda pričakovane nekatere kadrovske menjave v vrhu Policije, "pride do menjave generalnega direktorja, recimo. Ne pa, da kot domine padejo kar vsi strokovnjaki na celi črti, od državnega do regijskega nivoja," razlaga Jevšek. In opozarja, kaj se v zadnjem letu dni dogaja ljudem, ki se niso uklonili in skušajo ohraniti profesionalno in strokovno držo. "Drža, ki jo še imajo nekateri vodilni v Policiji, pa posledično žal pomeni, da jih odstranijo v Tacen, kjer so v pisarnah in ne delajo nič. Ali pa jih premeščajo v enote za preprečevanje ilegalnih migracij. Predstavljajte si, da nekateri vrhunski strokovnjaki to doživljajo. To se v sodobnih evropskih policijah ne dogaja. Ne bi rad bil v njihovi koži. To je težek trenutek za vsakega."

Tarče takšnega premeščanja so tudi ljudje, ki so recimo neposredno sodelovali v kriminalističnih operacijah, kjer so izpostavljali svoja življenja, kriminalci so jim grozili, da jim bodo ubili družine, da jim bodo ugrabili otroke, razlaga Jevšek. Potem pa to nič več ne šteje, premestijo te v neko enoto, kjer kar naenkrat nimaš nobene vloge več, tvoje znanje in izkušnje nič ne štejejo. To, da si strokovnjak na svojem področju, pa tudi nič več ne pomeni. "Recimo Dean Jurič, gre za vrhunskega strokovnjaka, ki je vodil kar nekaj mednarodnih kriminalističnih preiskav v boju zoper organiziran kriminal. Zaseženo je bilo veliko droge, orožja, v sodelovanju z Interpolom in Europolom. Prestavili pa so ga na avtocestno policijo."

Anton Olaj: Dean Jurič je nesporno vrhunski strokovnjak

Dean Jurič je bil dolgoletni vodja Sektorja kriminalistične policije na koprski policijski upravi, velik strokovnjak na svojem področju. Zdaj je pristal na Upravi avtocestne policije. Kako to komentira prvi mož slovenske policije Anton Olaj? "Iskali smo kader, Koper je blizu Postojne. Juriča osebno poznam še iz kriminalistične policije, bila sva kolega, sva se bolj srečevala po gospodarski problematiki. Nesporno je vrhunski strokovnjak in operativec za to področje. Jaz ga enostavno potrebujem, dobesedno ga potrebujem. Morebitne zagate lahko izidejo iz tega našega čudnega kariernega sistema, v smislu, ali ga lahko tudi dovolj nagradimo ali ne. Ampak v vsakem primeru, to njegovo vedenje in znanje je potrebno, ocena je bila takšna." Na vprašanje, ali se Jurič strinja s premestitvijo, pa Olaj odgovori: "Ne vem, jaz se z njim nisem pogovarjal, kolegi so se, ki so zadolženi za kadre." Gre na bolje plačano delovno mesto? "Ne vem," pravi generalni direktor Policije. Ker je Jurič tak strokovnjak, ga najbrž potrebujejo tudi na Policijski upravi Koper, vprašamo. "Tudi, tudi, pa najbrž še kje drugje," pove Anton Olaj.

Imajo pa na Policiji isto mantro za vse premestitve ljudi na visokih položajih, ki niso po volji vladajoči politiki. Opisujejo jih kot vrhunske strokovnjake, odlične poznavalce svoje stroke, vodstvo jim zaupa in podobno. Potem pa jih premestijo v Tacen ali v delovne skupine, ki z njihovim strokovnim znanjem nimajo nobene povezave. Pa v skupine, kjer rešujejo zaostanke neke policijske uprave, namesto da bi na svojih položajih vodili kriminalistične preiskave na Nacionalnem preiskovalnem uradu. In še bi lahko naštevali. Popolna degradacija. Postavlja se vprašanje, ali je kdo od njih vložil kazensko ovadbo proti vodstvu zaradi mobinga na delovnem mestu?

Miroslav Žaberl: Politični apetiti po Policiji so veliki, politika tega niti ne skriva

"Dejansko gre za kadrovski cunami. Nekatere zamenjave so skrb vzbujajoče, brutalne. Začelo se je dogajati, kar se prej nikoli ni. Posamezne vodilne delavce v Policiji, predvsem kriminalistične vodje, so začeli blatiti v medijih blizu vladajoči stranki, blatenju pa je sledila zamenjava. To je resen problem, takšne poskuse bi morali v kali zatreti, bodisi že sama politika, ki tega ne bi smela dopustiti. Bodisi policijsko vodstvo, ki bi moralo absolutno zaščititi te posameznike," pravi strokovnjak za policijska pooblastila in profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru, Miroslav Žaberl.

"Politični apetiti po Policiji so veliki in politika tega niti ne skriva ... Problem je, če imamo nekompetentne policijske vodje, ki so bili nastavljeni od politike in so servilni. In za njih potem obstaja dvom, ali niso neki podatki prišli prav iz njihovih ust. Tako kot v primeru Počivalška, ko so mediji blizu vladajoče politične opcije že dan ali dva pred hišnimi preiskavami obelodanili, da bo prišlo do preiskav. Za hišne preiskave in prikrite preiskovalne ukrepe pa vemo, da je najslabša možnost, da tisti, ki je preiskovan, za to predhodno izve."

Žaberl opozori tudi na primer politične razrešitve nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, ki še vedno čaka na začetek sojenja na Delovnem sodišču v Ljubljani, kjer išče svojo pravico. "Muženiča so prav tako začeli blatiti v medijih in nato je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije, ki še sploh ni imel polnega mandata, naredil nezakonito razrešitev, na kar smo opozarjali. Tudi posamezni preiskovalci na NPU, ki so bili izpostavljeni v medijih, so bili potem čudežno dodani v nekatere strokovne komisije, ki nimajo nobene povezave z njihovim delovnim področjem."

"To daje dve napačni sporočili. S tistimi, ki bodo preiskovali "naše", bomo obračunali. In drugič – vzbuditi strah v notranji javnosti, med policisti in kriminalisti, v smislu – ne preiskujte "naših", sicer se vam bo zgodilo isto. Tu bi moralo biti verodostojno vodstvo Policije, vključno z ministrom, ki bi takšne zadeve preprečilo in bi zaščitili hrbet preiskovalcem. Razrešitev Muženiča je bila politična odločitev, politika še vedno vztraja, da na tem delovnem mestu ne sme biti in zaradi tega tudi vse te igrice," opozarja Žaberl.

Nova vodja NPU v kariernem sistemu ne bi mogla priti na to delovno mesto

Miroslav Žaberl pravi, da bi morali politično kadrovanje preprečiti s spremembo zakonodaje. "Za najvišja mesta v Policiji bi morali zakonsko urediti takšen sistem, da nova politična garnitura, ki pride na oblast, nekrivdno policijskih vodji ne more razrešiti. S tem bi preprečili vpliv politike na kadrovanje. Takšno ureditev smo že imeli. In drugo – karierni sistem, ki bi doprinesel, da nekdo, ki nima strokovnih kompetenc, ki nima dovolj let dela v Policiji, ne more napredovati. Kar pomeni, da takšna vodja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je sedaj ustoličena kot vršilka dolžnosti, v kariernem sistemu niti slučajno ne bi mogla priti na takšno delovno mesto. S tem bi potem tudi preprečili vpliv politike na imenovanje najvišjih policijskih šefov. In prihajanje nekompetetnih ljudi na vodilna delovna mesta. Ne more se noben politik, niti minister, vtikati v konkretne policijske postopke," razlaga Žaberl.

Generalni direktor Policije Olaj: Jaz sploh nisem bil politično aktiven

Novi generalni direktor Policije Anton Olaj, ki je bil prej zaposlen kot državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, kar je seveda politična funkcija, pa na vprašanje, ali je moteče za njegove sodelavce, ker je prvi direktor, ki je prišel na to delovno mesto s politične funkcije, pravi: "Jaz sploh nisem bil politično aktiven in tudi, ko bom šel nazaj v pokoj, ne bom. Podpiral sem vse dobre ideje, leve ali desne. Bil sem tudi kritičen do vsega slabega. Povezave s politiko ne vidim." 

O razrešenih vodilnih kadrih, kot je tudi Boštjan Lindav, prvi mož Uprave kriminalistične policije, pa: "Kolega Lindav se je aktivno vključil v moj projekt, ga moram pohvaliti ... to sem obljubil ob nastopu mandata, da se lotimo tistih kaznivih dejanj, ki so najtežje dokazljiva, vlomi v hiše in stanovanja, ne govorimo o ostalih vlomih in tatvinah. Tisto, kar je bilo raziskano le v nekaj odstotkih, praktično nič, če smo čisto odkriti. V bistvu smo tri oziroma štiri tedne, vključno s kolegoma Lindavom in Gorškom, vsi so preizkušeni kriminalisti, in kriminalistično službo, modrovali, kako začrtati zadevo. Smo prišli do nekih rešitev, ki so že posredovane naprej. Spremljamo tedensko številke, raziskanost se počasi veča. Želim, da ta trend obdržimo. In tudi to je prispevek tega gospoda Lindava. Ne vodi sicer nobenega oddelka ali sektorja, je v Generalni policijski upravi. Podobno kot Goršek, Anželj, Bobnarjeva."

Žaberl: Policija je v zadnjem letu izgubila veliko zaupanja

Zunanji opazovalec dogajanja v Policiji Miroslav Žaberl pogovor zaključuje z oceno, da je Policija zaradi vsega, kar se dogaja v zadnjem letu, ogromno izgubila. "Policija je v tem letu izgubila precejšen del kapitala, ki ga je gradila od osamosvojitve. Zaradi politike in tudi zaradi servilnih policijskih vodij. Nekoč so ljudje vedeli, da je Policija servis državljanov in da nas bo varovala, če bo treba. V tem času pa si je Policija dobršen del tega ugleda zapravila in trajalo bo precej časa, da ga bo pridobila nazaj." 

Aleksander Jevšek pa pravi: "Na trenutke se mi zdi, da prava ni več v naši družbi. So samo še ukazi, prepovedi in kazni. Nekoč smo govorili o delu Policije, ki gre naproti državljanom, da imajo večji občutek varnosti, da so bolj prijazno prisotni v skupnosti. Danes pa lahko govorimo, da Policija izvaja zgolj represivne ukrepe, ki jih odreja vlada. Zato je tudi ta občutek varnosti in zaupanja v Policijo manjši."

Prvi mož Policije Anton Olaj se s tem seveda ne strinja: "Ne drži, da je Policija bolj represivna, to sem s številkami že ovrgel. Uporabili smo manj prisilnih sredstev. Policija je manj represivna, kot je bila prej, manj kaznujemo, tudi več opozarjamo."