Žerjav: Malo smo začudeni

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je skladen z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Prvak SLS Radovan Žerjav je dejal, da so takšno odločitev v stranki pričakovali, kljub temu pa so malo začudeni. "Je pa res, da se ustavno sodišče ni opredeljevalo do same vsebine arbitražnega sporazuma. Zanimivo je in menim, da gre za pogumno odločitev ustavnega sodišča, ki trdi, vsaj tako razumemo in to bo najbrž tema analiz in razgovorov, da je meja na morju na nek način določena in da Slovenija ima teritorialni stik z mednarodnimi vodami ter da je stvar arbitraže, da to mejo samo natančno določi. Torej, da je arbitražni sporazum samo neka tehnika, kako bomo mejo na kopnem in morju določili. Torej potek. To je nekaj novega, to do sedaj še ni bilo rečeno. Tudi ne pri presoji Sopsa, kjer je ustavno sodišče dejalo nekoliko drugače. Torej, malo smo presenečeni in bomo morali zagotovo še počakati, da vidimo celotno sodbo ustavnega sodišča ter da prisluhnemo stroki, kaj bo na vse to dejala," je razložil Žerjav. 

V SLS še naprej menijo, da je arbitražni sporazum za Slovenijo slab, predvsem pa ne zagotavlja teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami. "Tisto, kar smo mi vseskozi napovedovali, v kolikor bo arbitražni sporazum sprejet, je naknadni zakonodajni referendum. Pri tem ne mislimo odstopati. Kakšne bodo poteze vlade glede na odločitev na ustavnem sodišču, ne vem. Sam osebno sem soglasno odločitev ustavnega sodišča pričakoval. Zagotovo ni v nasprotju z ustavo, je pa vprašanje same vsebine in kaj ta vsebina za samo Slovenijo pomeni. Predvsem pa, kakšno je tveganje Slovenije za to, da morebiti po presoji arbitrov ne bi imeli več teritorialnega stika z mednarodnimi vodami," je še dodal prvak SLS.

Jelinčič: Odločitev ustavnega sodišča logična

Odločitev ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum ni v nasprotju s slovensko ustavo, je pravzaprav logična, kajti šlo je samo za ugotavljanje skladnosti enega člena sporazuma z ustavo, je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Je pa po njegovem slabo, da gre pri tako pomembnih odločitvah za preglasovanje namesto za konsenzualno odločitev.

Ustavno sodišče je namreč mnenje sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Miroslav Mozetič, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje.

Po besedah Jelinčiča se je tudi treba zavedati, da ustavno sodišče govori o tem, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena po mednarodnem pravu. To po besedah Jelinčiča pomeni, da veljajo meje, ki so bile pred nastankom skupne države Jugoslavije, torej meje, ki so veljale pred letom 1918. V tem primeru pa veljajo deželne meje slovenskega nacionalnega ozemlja, je še menil Jelinčič.

V koaliciji zadovoljni

V LDS so izrazili zadovoljstvo z ugotovitvijo ustavnega sodišča. Ocenili so še, da posvetovalni referendum o tem vprašanju po tej odločitvi ni potreben. Kot je v imenu stranke zapisal poslanec Anton Anderlič, so v stranki zadovoljni s "skoraj enotno" ugotovitvijo ustavnega sodišča. "Gre za pričakovano in pomembno odločitev najvišje pravne avtoritete v državi, ki bo omogočila nadaljne reševanje že predolgo odprtega problema s sosednjo državo." V LDS upajo, da bodo po tej odločitvi ustavnih sodnikov sedaj tudi opozicijske stranke podprle ratifikacijo arbitražnega sporazuma - "če jim resnično gre za dokončno rešitev mejnega vprašanja".

V poslanski skupini SD so po besedah Mirana Potrča veseli odločitve ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum ni v nasprotju s slovensko ustavo, ki odpira pot za odločanje o sporazumu v državnem zboru. Tudi po tej odločitvi pa so poslanci SD mnenja, da bi bilo predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu "smotrno" izvesti. Zato bodo koaliciji predlagali njegovo izvedbo. To je povedal pred sestankom predsednikov koalicijskih strank, na katerem so se odločili ravno obratno: da predhodni referendum ni potreben.

Potrč je dodal, da v SD sprejemajo obvezo, da bodo spoštovali mnenje ljudstva, čeprav bi bil to le posvetovalni referendum. Izvedbo referenduma je napovedal za prvo dekado maja. 

V poslanski skupini Zares so poudarili, da so, tako kot vlada, vedno verjeli v ustavnost sporazuma in njegovo skladnost s temeljno ustavno listino. "Sedaj je potrebno nadaljevati po začrtani poti; to je posvetovalni referendum, kjer bo vprašanje jasno in v skladu tudi s pričakovanji in predlogi opozicije," je v imenu poslancev Zaresa zapisal Franco Juri. Spomnil je, da je rešitev vprašanja meje s Hrvaško "vsenacionalni projekt, kjer je pomembno in torej zaželeno soglasje večine parlamentarnih strank". Obenem je izrazil upanje, da z mnenjem ustavnega sodišča, da je arbitražni sporazum skladen z ustavo, "prihaja končno tudi streznitev vseh političnih akterjev, in da bo kakršna koli zloraba tega vprašanja v notranjepolitične namene neaktualna".

Sicer pa v Zaresu pričakujejo, da bodo "sporazum in korekten konec dolgotrajnega in obojestransko škodljivega spora s sosednjo državo" podprli tudi državljanke in državljani Slovenije na referendumu.

Zavod 25. junij poziva k poenotenju aktivnosti za zavrnitev na referendumu

Medtem pa Zavod 25. junij pa poziva vse, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujejo, da se poenotijo v aktivnostih za nejgovo zavrnitev na referendumu.

Ob tem so še zapisali, da je stališče velike večine ustavnih sodnikov, da arbitražni sporazum ni neskladen z ustavo, saj ne določa poteka državne meje, zaskrbljujoče in obžalovanja vredno sprenevedanje. Po njihovem mnenju je namreč jasno, da sporazum meje res ne določa, bo pa to storilo arbitražno sodišče, ki bo ustanovljeno s tem sporazumom. "V tem delu je po mnenju Zavoda 25. junij ustavno sodišče bolj kot zaščiti ustavnosti in slovenske ozemeljske celovitosti sledilo pričakovanjem vseh tistih v Sloveniji in v tujini, ki želijo rešitev mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško za vsako ceno, četudi se s tem Slovenija izpostavlja neodgovornemu in nerazumnemu tveganju, da bo izgubila dele svojega ozemlja, morja in tudi teritorialni stik z odprtim morjem,“ so še zapisali.

"Po današnji načelni podpori, ki jo je predsednik vlade dal naknadnemu zakonodajnemu referendumu pa upamo, da bomo imeli samo en referendum o arbitražnem sporazumu in to zakonodajni referendum, ki je zavezujoč," so še zapisali.

V zavodu od vlade pričakujejo javno zavezo, da bo Slovenija ratificirala hrvaški pridružitveni sporazum o vstopu v EU šele po zaključku arbitraže in njeni uveljavitvi v praksi, predlagajo pa jo tudi, da "v primeru izvedbe posvetovalnega referenduma državljanom omogočijo tudi glasovanje o vsebinskem vprašanju, ali so za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU, a pod pogojem,da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem in da se Hrvaška umakne z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja“.

Pavliha: Sodišče sugeriralo dvotretjinsko večino

Na mnenje ustavnega sodišča se je odzval tudi strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha, ki je ugotovil, da se je sodišče izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v državnem zboru, čeprav je opozorilo državni zbor, naj pretehta, ali ne bi bilo smiselno spremeniti ustave. Po njegovem mnenju je sodišče tako v tem primeru med vrsticami sugeriralo dvotretjinsko večino vseh poslancev, ki je potrebna za ustavne spremembe, ker odločitev arbitraže lahko poseže v temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti države.

Pavliha je še zapisal, da je sodišče večkrat poudarilo, da bo arbitraža določila potek meje na spornih delih med državama, pri čemer bo pri meji na kopnem upoštevala mednarodnopravno načelo uti possidetis iuris (po bivših administrativnih mejah), na morju pa na podlagi načela uti possidetis de facto (dejanske oblasti na morju).

"Na več mestih je omenjena celovitost Piranskega zaliva, dr. Deisinger pa v svojem pritrdilnem ločenem mnenju še dodatno navaja argumente, da gre za razdelitev nekdanjega pravno enotnega jugoslovanskega morja, v katerem je imela Slovenija vedno teritorialni dostop do odprtega morja. Dr. Deisinger prav tako okrepi mnenje ustavnega sodišča glede vprašanja kopenske meje z nekaterimi pravnimi in zgodovinskimi dejstvi, ki jih arbitražno razsodišče ne bi smelo prezreti,“ je še zapisal Pavliha.