Jelinčič: Jasno je, da nisem kriv

Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je po 14 letih razglasil sodbo v primeru nekdanjemu vodji navijaške skupine Viole Andreju Šišku, M. J. iz Nazarij in državnozborskemu poslancu Zmagu Jelinčiču, ki jih je obtožnica bremenila poskusa umora in pomoči pri umoru.

Jelinčiča je sodišče oprostilo. Šiška in J. pa spoznalo za kriva. Predlagana kazen za Šiška je dve leti zapora, za J. pa 18 mesecev. Sodba še ni pravnomočna.

Jelinčič je oprostilno sodbo senata mariborskega okrožnega sodišča glede sodelovanja pri poskusu umora leta 1992 komentiral z besedami, da je vendarle prišla do izraza pravna država. Zadeva se je vlekla več kot 14 let in skrajni čas je bil, "da je enkrat prišla do normalnega konca," je dejal Jelinčič, ki trdi, da pred sodiščem niso bili pravi akterji. To so bili namreč po Jelinčičevih navedbah določeni posamezniki iz policije in bivše obveščevalne službe. Sam pa pri zadevi ni sodeloval, zato je oprostilna sodba pravilna.

Kot ocenjuje prvak najmanjše opozicijske stranke, je do premika pri tej zadevi prišlo šele po spremembi vladajoče strukture. Če bi namreč še vedno ostala na vladajoči poziciji LDS in takratna ZLSD, sodišče verjetno ne bi ocenilo po pravni poti, ampak bi podleglo političnemu diktatu, je prepričan.

Šiško je odločitev sodišča komentiral kot absurdno, saj meni, da je neverjetno in smešno, da sta dve osebi v tem primeru spoznani za krivi, medtem ko je ena oproščena. Ob tem je tudi napovedal pritožbo na odločitev sodišča. Enako bo storil zagovornik J., ki ga sicer ni bilo na mariborskem sodišču.

Glavni obremenilni dokaz naj bi bilo prvo pričanje Šiška in J., v katerem sta priznala, da sta eksplozivno telo podstavila po naročilu Jelinčiča in ob njegovi pomoči. Pričanje sta kasneje spremenila, a ga je sodišče vendar le upoštevalo.

Naj spomnimo ...

Šiško in J. sta 11. avgusta 1992 v Brestrnici pri Mariboru pod avtomobil Milana Klementa nastavila eksplozivno napravo, ki naj bi jo izdelala z Jelinčičevo pomočjo. Vsi trije obtoženi so v postopku v celoti zanikali vpletenost v očitano kaznivo dejanje. Kot so dejali v zagovoru, so bili le žrtve političnega konstrukta.

V afero iz leta 1992 so bili po besedah Jelinčiča vpleteni policisti takratnega oddelka za organizirani kriminal pri mariborski upravi za notranje zadeve, ki ga je vodil Silvo Petek. Policisti naj bi nameravali okoli 24.000 ponarejenih bonov po 5.000 tolarjev zamenjati za nemške marke.