Državni zbor (DZ) je v nadaljevanju septembrskega zasedanja na predlog mandatno-imunitetne komisije s 50 glasovi proti petim zavrnil vzpostavitev poslanske imunitete Zmagu Jelinčiču (SNS), zoper katerega pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi domnevne pomoči pri poskusu umora postopek teče že od leta 1992. DZ je uveljavitev imunitete v tem sodnem procesu pred leti že zavrnil, vendar se je za razliko od leta 1993 tokrat predsednik nacionalne stranke na imuniteto tudi skliceval.
V sodnem postopku pred mariborskim okrožnim sodiščem Zmaga Jelinčiča obtožnica bremeni, da naj bi Andreju Šišku in Matjažu Jeriču avgusta leta 1992 pomagal pri sicer spodletelem poskusu umora Milana Klementa. Soobtožena naj bi namreč v Klementov avtomobil nastavila t.i. peklenski stroj. Obtožnica pa prvaka SNS bremeni, da naj bi že omenjenima sostorilcema dal na razpolago sredstva za izvršitev kaznivega dejanja in navodila, kako naj to storita.
Po hitrem postopku so poslanci novelirali zakon o davčni službi, s katerim je zaradi zamud pri reformiranju plačilnega prometa za nedoločen čas podaljšal rok, po katerem naj bi zaradi načrtovane ukinitve Agencije za plačilni promet s 1. januarjem leta 2002 v njej zaposleni strokovni delavci prešli v službo na davčno upravo (DURS). Tako bo do prestopa omenjenih delavcev, ki opravljajo naloge kontroliranja plačilnega prometa, po novih rešitvah prišlo najpozneje do zaključka delovanja Agencije za plačilni promet. Po zadnjih napovedih pa se bo ves plačilni promet preselil z agencije na banke do 30. junija prihodnjega leta, s poslovanjem v agenciji pa bi dokončno prenehali do konca leta 2002.
Na predlog matičnega odbora za področje financ je DZ v zakon vključil še rešitev, po kateri bo davčna uprava v prihodnje odmerjala, pobirala in izterjevala tudi obvezno članarino od članov Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Podrobnejša medsebojna razmerja med zbornicami in davčno upravo bodo določili s pogodbami. Sprejeto rešitev v zvezi s pobiranjem omenjenih "obveznih javnih dajatev" je narekovala zahteva ustavnega sodišča. Sicer v zvezi z uvodoma omenjenimi prehodi delavcev iz ene v drugo državno ustanovo velja, da bo Agencija za plačilni promet storitve za pravne osebe opravljala vse dotlej, dokler ga ne bodo v celoti prevzele poslovne banke.
Sprejet tudi zakon o preprečevanju pranja denarja
Državni zbor je brez glasu nasprotovanja sprejel novi zakon o preprečevanju pranja denarja, s katerim se širi krog zavezancev, ki morajo Uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o vseh transakcijah nad 4,6 milijona tolarjev oz. vseh sumljivih transakcijah ne glede na znesek. O slednjih bodo tako morali poslej poročati tudi davčni svetovalci, revizorji in računovodje, te obveznosti pa bodo "oproščeni" odvetniki in notarji. Poslanke in poslanci so v okviru tretje obravnave v zakon, ki je precej obsežnejši od prejšnjega izpred šestih let, med drugim tudi vnesli rešitev, ki naj bi olajšala postopke identifikacije strank.
Določene kritične opazke so v razpravi pred glasovanjem o zakonu podali poslanci iz vrst opozicijskih SDS in NSi. Andrej Bajuk (NSi) je opozoril na problem neizvajanja zakonov in neustrezno organizacijo celotne uprave na področju ugotavljanja izvora protipravno pridobljenega premoženja. Predlagal je, da bi moral državni zbor vladi naložiti, naj v najkrajšem možnem času poslancem poroča o ukrepih, ki jih že ali jih namerava izvajati na tem področju. Bajukovega predloga pa poslanska večina ni podprla. Njegov poslanski kolega Jožef Bernik je ocenil, da bi bilo treba bolj natančno opredeliti določene postopke, opredeljene v tem zakonu, da "bi lahko stvari tekle hitreje", saj na področju preprečevanja pranja denarja ni takšnega uspeha, kot bi moral biti. Andrej Vizjak (SDS) je k temu dodal, da po podatkih urada niti ena kazenska zadeva v postopkih preprečevanja pranja denarja od začetka uveljavitve pa do danes še ni pravnomočna, kar kaže na nepovezano delovanje pristojnih institucij.
Urad za preprečevanje pranja denarja v skladu z novim zakonom ne bo mogel zahtevati podatkov od notarjev in odvetnikov. Vlada namreč pričakuje, da bo sprejeta nova direktiva Evropske unije, ki bo ti dve kategoriji izrecno vključila med zavezance za izvajanje ukrepov s področja preprečevanja pranja denarja. Poleg tega za notarje in odvetnike velja t.i. zaupni odnos s stranko, medtem ko to denimo ne velja za davčne svetovalce.
Sicer pa zakon o preprečevanju pranja denarja finančnim ustanovam nalaga tudi nekatere nove naloge, npr. pri zbiranju podatkov. Pri odprtju računa v banki bo morala stranka denimo navesti vzrok, kar pa bo podrobneje opredeljeno v enem od treh podzakonskih aktov. Novost zakona je tudi obvezna identifikacija strank pri vseh transakcijah nad zneskom 2,8 milijona tolarjev ter obvezno fotokopiranje osebnih dokumentov strank, ki niso prebivalci te države. Zbrane podatke bo urad poslej posredoval tudi policiji in sodiščem, na novo pa bodo urejene tudi kazni. Tako bo morala denimo pravna oseba, ki ne bo opravila identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, odšteti od treh do kar 30 milijonov tolarjev denarne kazni. Denarna kazen od milijona do deset milijonov tolarjev pa bo naložena pravni osebi, ki pri identifikaciji ne bo pridobila vseh podatkov, zagotovila notranje kontrole ali uradu ne bo sporočila vseh predpisanih podatkov.
Zakon o Banki Slovenije primeren kljub pripombam
Po daljši razpravi in z določenimi pripombami so poslanci opravili prvo obravnavo novega zakona o Banki Slovenije. Osnovni cilj nove ureditve je popolna uskladitev z evropskim pravnim redom, ki bo omogočala vključitev Slovenije v EU in kasneje vstop v evropski denarni sistem. Predlagane zakonske določbe sicer podrobno urejajo uresničevanje funkcij slovenske centralne banke do vstopa in po vstopu v unijo, prav tako pa tudi po uvedbi evra kot domače valute. Do vstopa in po vstopu v EU naj bi Banka Slovenije svoje funkcij uresničevala samostojno, z uvedbo evra pa bo banka postala del evrosistema in ne bo več samostojno vodila denarne politike. V zvezi s slednjo rešitvijo je sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve opozoril na neskladnost z ustavo, ki v 152. členu določa odgovornost centralne banke državnemu zboru.
Sicer je po besedah državnega sekretarja Darka Tolarja sprejetje novega zakona o Banki Slovenije del zakonodaje oz. obveznosti, ki se jih je ob pripravi na vstop v EU zavezala sprejeti Slovenija, in sicer do konca letošnjega leta. Cilj predloga je popolna uskladitev zakonodaje s predpisi EU na področju monetarne politike. Sedanji zakon je namreč usklajen z unijinimi predpisi, vendar ne v celoti. Najpomembnejše razlike oz. rešitve, ki jih prinaša novi predlog, naj bi zagotovile popolno neodvisnost centralne banke, kar bo omogočalo izvajanje monetarne politike in ohranjanje stabilnosti cen. Prav tako so si za cilj zadali zagotoviti funkcionalno, institucionalno, kadrovsko in finančno neodvisnost centralne banke.
Predstavniki več poslanskih skupin so podobno kot že pred njimi matični odbor za področje monetarne politike opozorili na "luknjičavost" predlaganih rešitev in več odprtih vprašanj. Feri Horvat je ob načelni podpori vladnemu zakonu v imenu ZLSD opozoril, da bi morali v svežnju načrtovanih ustavnih sprememb nujno spremeniti tudi že omenjeni ustavni člen o odgovornosti centralne banke državnemu zboru. V imenu edinih "evroskeptikov" v parlamentu je Bogdan Barovič (SNS) vladni predlog sicer podprl, vendar pri tem opozoril, da je zakonodajo treba prilagajati tako, da bo Slovenija v enakopravnem položaju proti EU in njenim monetarnim institucijam. Zakon naj bi odpravil odgovornost centralne banke do državnega zbora, po drugi strani pa še ne bomo v EU, je opozoril opozicijski poslanec. Zaradi preuranjenih in ustavno neskladnih rešitev ter zaradi nezadovoljstva z dodatnimi pojasnili državnega sekretarja pa sta podporo vladnemu predlogu odrekla predstavnika opozicijske koalicije Slovenija Andrej Vizjak (SDS) ter njegov soimenjak Bajuk (NSi).
Odslej glasovanje sveta RTVS javno
V nadaljevanju septembrske seje so poslanci sprejeli novelo zakona o RTV Slovenija, po kateri bo glasovanje sveta RTV Slovenija poslej javno. Prav tako so poslanci soglašali z rešitvijo, po kateri se odpira možnost, da se v času trajanja mandata članov sveta javnega zavoda RTVS sme zaposlovati ali sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar mora biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo seznanjen svet javnega zavoda. Po prvotnem predlogu to ni bilo mogoče. Ožji družinski člani po tej noveli so starši, zakonec ali oseba, ki živi v izvenzakonski skupnosti vsaj eno leto, otroci in pastorki ter bratje in sestre.
