Je zakon o pomoči protiustaven?

Zakonodajno-pravna služba je namreč izrazila opozorilo glede skladnosti predloga zakona z veljavnim pravnim redom. Predlog, s katerim se bo vzpostavila pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu, naj bi bil sporen z vidika 149. člena ustave, ki zapoveduje, da so posojila v breme države in poroštva za posojila dovoljeni le na podlagi zakona.

Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da je za vsa bodoča morebitna in nedoločena poroštva – mehanizem bo namreč sprožen le po potrebi, predviden le en predlog zakona. V njem so poroštva opredeljena le zneskovno (zgornja meja je 2,073 milijarde evrov) in časovno (mehanizem se bo iztekel 30. junija 2013), medtem ko vsi drugi natančnejši elementi poroštev niso opredeljeni v zakonu. S predlogom zakona tako država daje zavezo za vnaprej, za nedoločno opredeljena poroštva, do katerih bo morebiti prišlo, pravi služba.

Gre torej za nespecificirano obveznost, za katero bo poroštvo izdajala vlada in povrh vsega pri tem le obveščala DZ, pravijo v službi, kjer se jim zdi sporno, da predlog zakona izključuje kakršno koli aktivnost državnega zbora. Služba se sicer pri tem sklicuje na komentar ustave nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, ki omenjeno ustavno določilo razlaga z negativnimi izkušnjami s poroštvi in državnim dolgom iz nekdanje Jugoslavije, pri tem pa meni, da je prav DZ tisti, ki naj bi sprejemal nove zadolžitve države in tako pazil na javne finance.

Služba opozarja tudi na določilo obligacijskega zakonika, ki določa, da je lahko poroštvo vezano le na obstoj natančno določene terjatve (obveznosti), ki pa še ni izkazana.

Dilemo je z dopolnilom, da poroštva po tem zakonu odobri DZ s posameznimi zakoni na predlog vlade, skušala rešiti poslanska skupina SDS, a ga odbor ni sprejel. Je pa odbor sprejel dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin, da se množinska oblika poroštva v naslovu in besedilu zakona spremeni v edninsko obliko poroštvo, s čimer naj bi se odpravilo pomisleke glede zakonske podlage.

Poleg tega je bilo sprejeto dopolnilo, da vlada poroštva ne daje, temveč da koriščenje sredstev na podlagi poroštva, odobrenega po zakonu odobri, pri tem pa vlada sodeluje z DZ v skladu z zakonom o sodelovanju med vlado in DZ.

Kot sta poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar in poslanec SD Bogdan Čepič, ta zakon tako ali tako predvideva soglasje odbora za zadeve EU k vladnim predlogom, povezanim z delovanjem Unije. Vraničarjeva je poudarila, da vlada tega ni izrecno opredelila v zakonu, da pa je takšno dopolnilo povsem ustrezno.

Vraničarjeva je sicer zanikala vse pomisleke zakonodajno-pravne službe o spornosti zakona. Zatrdila je, da so skrbno proučili različne možnosti za zakonsko ureditev tega dogovora voditeljev držav z evrom, ki so ga nato podrobneje opredelili še finančni ministri evroskupine, da bi v luči padca zaupanja v evro na finančnih trgih zagotovili stabilnost skupne evropske valute in preprečili novo krizo.

Poudarila je, da je sprejet predlog najbolj operativna rešitev in da gre dejansko za eno poroštvo, ki pa se lahko glede na potrebe koristi v več tranšah. Spomnila je tudi, da je pred končno obveznostjo za državo treba sprejeti še številne dokumente, kot sta npr. memorandum o obveznostih in pogojih za posojila državam, ki bi zanje zaprosila, ter vsakoletni program financiranja nove posebne družbe, ki je bila za uresničevanje mehanizma ustanovljena v Luksemburgu. Pri teh postopkih bo DZ sodeloval.

Spomnila je tudi, da gre za zakonski korak za pristop Slovenije k temu mehanizmu in poudarila, da Slovenija ne bo mogla uživati koristi te evropske rešitve, če v njej ne bo sodelovala. Zaenkrat sicer zakonodajnih postopkov poleg Slovenije nista izpeljali le še Belgija in Slovaška, je dejala.

Koalicijski člani odbora so predlog zakona podprli, ker gre za stabilnost evra in za to, da Slovenija kot članica območja izpolni svoje obveznosti. Predsednik odbora Anton Rop (SD) je dejal, da Slovenija mora biti članica tako takrat, ko stvari dobro tečejo, kot takrat, ko se pojavijo težave.

Tudi Andrej Vizjak (SDS) s samo udeležbo Slovenije v mehanizmu ni imel težav, saj se po njegovem prepričanju lahko zgodi, da bo tudi sama morala zaprositi za pomoč. Močno pa ga je motilo, zakaj se vlada ni odločila za drugačno, bolj inovativno zakonsko rešitev, ki bi upoštevala posebnosti slovenskega pravnega reda in predvidela sprotno zakonsko odobravanje poroštev. Pri tem mu je pritrdil tudi Radovan Žerjav (SLS), ki pa je opozoril tudi na to, da se Slovenija k nečemu zavezuje, čeprav sploh ne ve, od kod bo ta denar v primeru potrebe vzela.

Še bolj je svoje nestrinjanje s takšnim, po njegovih besedah neodgovornim početjem, izražal Bogdan Barovič (SNS), ki je napovedal, da bo SNS v primeru sprejema takšnega zakona v DZ prihodnji teden nemudoma vložila zahtevo za ustavno presojo.