Je zakon neustaven?

Na zahtevo štirih občin, med njimi Mestne občine Ljubljana, bo ustavno sodišče moralo še presoditi, ali je v začetku letošnjega leta uveljavljeni zakon o financiranju občin v neskladju z ustavo, kot to trdijo pobudnice presoje, ki se jim po novem načinu financiranja zmanjšujejo sredstva. Danes so ustavne sodnice in sodniki v okviru javne obravnave zakona prisluhnili tako njihovim argumentom kot argumentom vlade, ki nasprotno zatrjuje, da zakon ni v neskladju z ustavo, nov način financiranja pa je pravičnejši.

Javne obravnave na ustavnem sodišču sta se udeležila tudi pristojna ministra, za lokalno samoupravo Ivan Žagar in za finance Andrej Bajuk, kot tudi župani občin Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki so na ustavno sodišče 19. januarja vložile zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti zakona oziroma osmih njegovih členov.

V omenjenih štirih občinah ugotavljajo, da so zaradi novega načina financiranja prejeli precej manj sredstev, da zato v celoti ne bodo mogli opravljati obveznih nalog, niti uresničiti že načrtovanih razvojnih projektov. S tem, ko občinam ne pripada več 35 odstotkov na njihovem območju odmerjene dohodnine, ampak se jim iz sredstva za financiranje obveznih nalog v višini t.i. primerne porabe odstopijo iz državnega proračuna, pa se posega v avtonomijo občin.

Kot je poudaril župan občine Trzin Tone Peršak, po novem lastni viri predstavljajo manj kot 15 odstotkov prihodkov občin, pri čemer so lastni prihodki temeljni pogoj za avtonomijo.

Po prepričanju trzinskega župana se prihodki, odstopljeni iz državnega proračuna, ne morejo šteti za lastne vire, čeprav je tako zapisano v zakonu. Kot lasten prihodek se lahko namreč šteje le tisti, na katerega lahko vpliva občina s svojo razvojno politiko, je poudaril Peršak. In dodal, da je lahko prej na prihodke iz deleža dohodnine občina vplivala denimo z vlaganjem v podjetništvo, gradnjo stanovanj. Zdaj pa občine za razvoj ne bodo več motivirane.

Vlada: Viri sorazmerni z nalogami

Po navedbah vladne strani so občinam zagotovljeni viri sorazmerni z nalogami in so ti tako tudi za te štiri občine ustrezni, čeprav bodo prejele manj sredstev, kot so pričakovale. Minister Žagar je poudaril, da zakon prinaša enakopravnejšo obravnavo vseh občin. Prihodki od dohodnine so bili neenakomerno razporejeni in tako je v letu 2005 kar 173 občin prejemalo t.i. finančno izravnavo. Vse več je bilo torej občin, ki so bile neposredno odvisne od državnega proračuna.

Sicer pa zakon po Žagarjevih besedah občinam prepušča več lastnih virov; predvsem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jim bo po petletnem prehodnem obdobju pripadlo v celoti. Možnosti za razvojne naloge pa lahko poiščejo tudi s pomočjo razpisov za evropska sredstva.

Županov ni prepričal

Vendar županov štirih občin, ki so vložile zahtevo za ustavno presojo, ni prepričal. Izračun primerne porabe je po Peršakovih besedah neustrezen in izraža "duha uravnilovke", v razvitih občinah so v preteklosti vlagali v razvoj infrastrukture na različnih področjih in imajo zato sedaj višje tekoče odhodke. Trditev je ilustriral na primeru otroškega varstva; v Trzinu je v otroško varstvo vključenih 98 odstotkov otrok, izračun primerne porabe pa je narejen na predpostavki okoli 60-odstotne vključenosti.

V posebnem položaju je Mestna občina Ljubljana (MOL), ki zaradi spremenjenega načina financiranja po navedbah njenega pooblaščenca Uroša Pogačnika izgublja 60 milijonov evrov. Po besedah ljubljanskega župana Zoran Jankovića ta primanjkljaj letos pokrivajo s prodajo premoženja. Pogovori, da bi pridobili sredstva na podlagi zakona o glavnem mestu,
dogovora še niso prenesli.