Je v ozadju upora družinskih zdravnikov privatizacija osnovnega zdravstva?

Mladina je danes objavila elektronsko pismo predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorja Muževiča iz oktobra 2017, v katerem ta opisuje načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, kot zasebniki sklenili nove pogodbe. "Nedavno je zdravstveni inšpektorat izdal odločbo iz katere sledi, da lahko vsi date odpoved v vašem zdravstvenem domu in odprete bodisi s.p. ali d.o.o. ter sklenete pogodbo za opravljanje storitev z zdravstvenim domom, kot podizvajalec." Da ne rabijo biti tam zaposleni niti imeti koncesije, da delajo kot zasebnik, jim je pisal Muževič in da vsak lahko posamezno ali kolektivno pove vodstvu, da želi postati zasebni podjetnik, ki bi še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov. Je to skriti načrt privatizacije zdravstva, povezan z aktualnimi grožnjami in odpovedmi blizu 100 družinskih zdravnikov po državi? 

Na objavljeno vsebino pisma se je odzval tudi minister za zdravje Aleš Šabeder. V izjavi novinarjem pred današnjo sejo odbora DZ za zdravstvo, ki je razpravljal prav o problematiki družinske medicine, je dejal, da se zavedajo stiske zdravnikov, saj na določenih segmentih tudi številke kažejo njihovo preobremenjenost. "A danes tudi v medijih opažamo zapise o morebitni privatizaciji," je spomnil. Na ministrstvu upajo, da "tukaj nihče nima fige v žepu, da se pogovarjajo o dejanskih težavah in to ne bo pripeljalo do privatizacije zdravstva". To bi po njegovem mnenju namreč v prihodnosti pomenilo omejitev dostopa do storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Na vprašanje, ali država torej ne prikimava zdravnikom, da je možno s podjemnimi pogodbami privatizirati zdravstvo, je minister odgovoril, da po tolmačenju pravnih služb za to ni pravne podlage. Zakonska podlaga namreč po njegovih navedbah ne predvideva prenosa celotne dejavnosti, ampak le pogodbo za opravljanje določenega dela storitev. Ponovno je Šabeder tudi poudaril, da ni možnosti za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, saj bi to pripeljalo tudi do izstopa drugih poklicnih skupin ter do nepredvidljivih posledic.

Muževič: 'Te odpovedi niso moj ali naš skriti načrt privatizacije zdravstva'

"Mi smo samo razložili, da to pomeni, da tisti, ki prekomerno delajo, lahko dajo tudi odpoved in delajo tudi na drugi način preko podjemne pogodbe ali kakršnih koli drugih oblik civilnega prava," je danes razkrite napotke družinskim zdravnikov pojasnil predsednik Praktik.uma Muževič. "Te odpovedi niso moj ali naš skriti načrt privatizacije zdravstva," zagotavlja Muževič, ki teženj po tem, da bi aktualni javni družinski zdravniki lahko vse bolj postajali zasebniki, niti ne skriva. Zdravnikom je treba po njegovem omogočiti tako kot imajo urejeno v tujini. "85 odstotkov zdravnikov družinske medicine ima v EU in Kanadi prosto možnost organizacije dela. To niso podjemne pogodbe, država to ne onemogoča, edino, kar  država zdravnikom zagotavlja, je delo v nezakonitih okoliščinah, ker ne morejo varno skrbeti za bolnike."

V LMŠ kritični do obeh zdravniških sidnikatov

Ogorčeno pa se je v izjavi v DZ odzval poslanec LMŠ Robert Pavšič. "Vemo, da so težave v zdravstvu. A da se jih izkoristi za obračunavanje na takem nivoju, ni pošteno ne do zdravnikov, ki pošteno delajo, ne do bolnikov," je dejal v izjavi v DZ. Po njegovem mnenju gre le za vprašanje več denarja, ob čemer je kritičen do obeh zdravniških sindikatov, ki sta izpostavljena v današnjem članku Mladine.

Rešitve vidi v resni obravnavi problema, čeprav Pavšič ne ve, s kom se bodo zdaj lahko pogovarjali, razen s strokovnimi združenji. "V mojem pogledu sta oba sogovornika izgubila vso kredibilnost," je še pojasnil.

Ostro se je odzval tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki priznava, da stiska, v kateri so se znašli družinski zdravniki, realna. "A v zdravstvu imamo še 50 ali 100 privilegirancev, ki to stisko izrabljajo za notranjo privatizacijo zdravstvenega sistema," je opozoril in ocenil, da so ti zavzeli tudi zdravniške sindikate in druge zdravniške organizacije. "Gre za izsiljevanje in jasno ambicijo po izstopu iz enotnega plačnega sistema ter po privatizaciji zdravstvenega sistema," je prepričan.

V Levici zdaj vztrajajo, da je treba v najpozneje enem mesecu popraviti zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem zašiti vse luknje, ki omogočajo outsorsanje zdravstvene dejavnosti. A Levica glede tega v koaliciji še ni dosegla svojega prav oz. se še usklajujejo.

Na parlamentarnem odboru enotni v oceni o preobremenjenosti družinskih zdravnikov

Odbor DZ za zdravstvo je na današnji nujni seji, ki jo je že v začetku februarja zahtevala poslanska skupina NSi, skoraj šest ur in pol razpravljal o stanju v družinski medicini. Vsi razpravljavci so pritrdili oceni o preobremenjenosti zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, manj enotni pa so bili v predlogih, kako rešiti problem. Poslanka NSi Iva Dimic je opozorila, da je zagotovo nekaj hudo narobe, če se mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo družinske medicine. Po njenih besedah preobremenjenost in izgorelost zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja neizbežno vodi k postopnemu ugašanju primarnega zdravstva, kar pa terja takojšnje in učinkovite ukrepe vlade in ministrstva. Jani Möderndorfer iz stranke SMC je dejal, da pogreša "prave podatke" o obremenjenosti zdravnikov, brez njih pa je po njegovih besedah razprava na odboru DZ za zdravstvo "en blef". Zato je predlagal nabor podatkov, ki naj jih ZZZS pripravi do 15. maja in bi dali jasno sliko o stanju v družinski medicini. Odbor je sprejel Möderndorferjev predlog. 

Poslanka SDS Jelka Godec je ocenila, da v Sloveniji pravzaprav nimamo javnega zdravstva, temveč državno zdravstvo, ki bolnikom ne daje možnosti izbire zdravnika. Javna zdravstvena blagajna namreč po njenih besedah bolniku ne povrne stroškov, če se odloči za zdravljenje pri zasebnem zdravniku. Strinjala se je z očitkom o pomanjkanju verodostojnih podatkov.

Bojana Muršič iz vrst stranke SD je soglašala s stališčem, da je potrebno v splošnem dogovoru znižati glavarinske količnike. Ob tem je opozorila, da poslanci nimajo vpliva na vsebino dogovora. Kritična pa je bila do zahtev zdravniških organizacij po izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. Dodala je, da je "absolutno" za javno zdravstvo.

Sicer je parlamentarni odbor za zdravstvo na današnji maratonski seji zavrnil vse tri sklepe, ki jih je predlagala poslanska skupina NSi. Tako se ni strinjal s sklepom, s katerim bi priporočil ministrstvu za zdravje, naj sprejme dodatne ukrepe za omilitev pomanjkanja družinskih zdravnikov in o njih poroča DZ najkasneje do 31. maja.

Prav tako odbor ni podprl sklepa, s katerim bi priporočil vladi, naj pri arbitraži o splošnem dogovoru za leto 2019 dosledno upošteva standarde in normative za družinske zdravniki in jim zagotovi ustrezno plačilo. Zavrnil je tudi sklep, s katerim bi pozval ZZZS, naj strokovnjakom katedre za družinsko medicino in Nacionalnega inštituta za javno zdravje do 31. maja omogoči dostop do zavodovih "izvornih" podatkov.