Je ustavno sodišče res v celoti zamrznilo obstoječe stanje RTV-ja?

Dan po tem, ko so ustavni sodniki zadržali tri člene zakona o javni RTV, novinarski sindikat razočaranja ne skriva. Zavlačevanje ustavnega sodišča po njihovem podaljšuje agonijo, ki jo povzroča, tako sindikat, nevestno vodstvo.

Helena Milinković, predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov na RTV, pravi: "Torej šikaniranje zaposlenih, da nadaljuje s propagando, nenazadnje, in da nadaljuje s cenzuro, ki je protiustavna in protizakonita."

Prepričani so, da so sicer močno razdeljeni ustavni sodniki na koncu podpisali dokument, ki pravico funkcionarjev postavlja pred pravico javnosti do obveščenosti. S tem se strinja tudi dolgoletni strokovnjak na področju ustavnega prava, prof. dr. Ciril Ribičič s Pravne fakultete UL: "Moramo se zavedati, da funkcionar, to ni neka človekova pravica. Jaz upam, da se bo na koncu to tako razrešilo, da bo prevladalo tisto, kar mora prevladati, se pravi svoboda izražanja, pravica do obveščenosti in pravica do soupravljanja javnih zadev."

Od ustavnega sodišča pričakuje hitre odločitve, do takrat pa napoveduje posebno obdobje, ki bo prineslo nov svet, s tem pa konec programskega in čas, ko bo na položajih še vedno aktualno vodstvo. "Kar se pa sveta tiče, pa bi lahko bil imenovan, večina članov imenovanih v zelo kratkem času. Niti ni potrebno, da se svet za kaj takega sestaja, po moji razlagi je dovolj, da je ta izvolitev objavljena v uradnem listu," še pojasnjuje Ribičič.

Od 17 članov so doslej imenovali tri. Svojo predstavnico je danes izvolil svet delavcev, zaposleni bodo pet svetnikov izbirali v četrtek. Že jutri pa naj bi ime sporočil tudi Olimpijski komite. Vsa ta imena bodo neuradno v uradnem listu še ta teden. Kot je prepričan avtor pobude prof. dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo iz Nove univerze, pa to programskega sveta še ne odnaša: "Je iz izreka sklepa in obrazložitve sklepa popolnoma jasno, da se nov svet ne more dokončno konstituirati, kajti US je jasno zapisalo v svoji 25. točki, da je v bistvu zamrznilo stanje takšno, kot je, in da pač obstoječi organi ostanejo in da opravljajo tekoče posle."

Kakšno težo pa ima dejstvo, da je zakon na referendumu podprlo skoraj 63 odstotkov volivcev? Čeprav ljudska volja ni večja od ustave, je Ribičič prepričan, da veliko: "Zakaj? Ker to so državljani, ki tudi financirajo RTV."  

Avbelj medtem verjame, da zakon ne more prestati ustavno-sodne presoje, v nasprotnem primeru pa napoveduje, da bo posluh, če bo treba, iskal na Evropskem sodišču za človekove pravice.