Ob obletnici začetka podpisovanja konvencije Združenih narodov proti korupciji na današnji dan po vsem svetu praznujemo mednarodni dan boja proti korupciji. Ta dokument je prvi globalni pravni instrument na protikorupcijskem področju, ki med drugim zahteva, da države sprejmejo svojo nacionalno strategijo za preprečevanje korupcije in da ustanovijo samostojen organ, ki bo skrbel za njeno uresničevanje.
Slovenija je letos dobila oboje, tako strategijo v obliki Resolucije o preprečevanju korupcije, kot tudi organ v podobi Komisije za preprečevanje korupcije, ter je tako uresničila dve od najpomembnejših zahtev konvencije, je ob dnevu boja proti korupciji zapisal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.
V komisiji po njegovih besedah dvomijo, da je Slovenija ta trenutek resnično in resno pripravljena za spopad s korupcijo, ki je v naši državi zagotovo ni manj kot na primer pred letom dni. "Če bodo nekateri začeti postopki speljani do konca, se bomo - ta trenutek še vzor vsem v regiji - spet znašli med državami, iz kroga katerih smo se že izvili. Seveda bo nekoč za to treba plačati račun, toda tedaj bo prepozno, skok nazaj bo narejen," opozarja Kos.
Glasne izjave o vsepovsod navzoči korupciji, zatrjevanja, da v boju zoper njo ne bo škoda nobenih naporov, in obljube, da bo prihodnost lepša, predvsem pa bolj poštena, niso vzbudile velikih pričakovanj samo pri prebivalkah in prebivalcih Slovenije, ampak tudi pri zaposlenih pri komisiji. Pričakovali smo, da se bo korupciji pod našim strokovnim vodstvom zoperstavila enotna fronta, sestavljena iz vseh državnih organov, zasebnega sektorja, civilne družbe in vsakega posameznika, kar je pravzaprav nujen pogoj za resnost tega početja.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije ob tem ugotavlja, da so se zmotili. "Korupcija je izginila z dnevnega reda razprav, kljub vsem naporom komisije pa nekaterih državnih organov ni mogoče pritegniti k ukrepanju. Poleg tega naj bi kar naenkrat za njeno preprečevanje bili zadosti kar represivni organi sami," ugotavlja Kos.
Dva največja uspeha, ki ju je Slovenija kadar koli dosegla v sistemskem boju zoper korupcijo - nacionalna protikorupcijska strategija in komisija za preprečevanje korupcije - sta s predlogom zakona, ki je tik pred sprejetjem, obsojena na izginotje. V praksi delovanja državnih organov ni prišlo do pomembnejših sprememb v smeri njihove večje integritete, organi odkrivanja se očitno vedno le pripravljajo na resno ukrepanje, še meni predsednik protikorupcijske komisije.
Sedaj še ni prepozno in zato pozivamo vlado, stranke, vse državne organe, gospodarske subjekte, civilno družbo in vse prebivalke ter prebivalce Slovenije k resnemu premisleku o nadaljnjih postopkih in ukrepih, ki so potrebni za to, da bi uresničili cilje, ki smo si jih zadali s sprejemom nacionalne strategije za preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji, še meni Kos.
Žgajner Tavševa: Parlamentarna komisija delovala dobro
Komisija DZ po zakonu o preprečevanju korupcije je v dobrem letu delovanja opravljala neposreden nadzor nad izvajanjem nalog komisije za preprečevanje korupcije, povezanih z nezdružljivostjo, omejitvah pri darilih in poslovanju ter nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev komisije za preprečevanje korupcije. S tem je komisija pripomogla k uresničevanju nacionalne strategije za preprečevanje korupcije. Predsednica Barbara Žgajner Tavš na splošno ocenjuje, da je bilo delo komisije dobro.
