Je prejšnja Janševa vlada Sij prodala prepoceni?

Vlada in ministrstvo za gospodarstvo pri prodaji 55,35-odstotnega državnega deleža v Sij – Slovenski industriji jekla – po mnenju računskega sodišča nista ravnala učinkovito. Računsko sodišče v danes objavljenem revizijskem poročilu med drugim ugotavlja, da postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene.

Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, da takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše ni pravočasno seznanila DZ s predmetom in metodami prodaje ter je sprejela program prodaje, v katerem ni bil predviden enak lastniški delež države za prodajo kot v takrat veljavnem odloku DZ o prodaji državnega premoženja.

Ministrstvo pri tem po mnenju revizorjev ni zagotovilo popolnih in ustreznih podlag za odločanje vlade o programu prodaje, saj ji je posredovalo pomanjkljivo poročilo o realizaciji programa prodaje iz leta 2001.

Takratno ministrstvo za gospodarstvo in vlada v programu po oceni računskega sodišča ob tem nista na jasen in merljiv način opredelila ciljev prodaje, prav tako pa ministrstvo takrat ni zagotovilo ustreznih pogojev za delo komisiji za prodajo, ki jo je zadolžilo za izvedbo postopka prodaje.

Ta pri tem ni ustrezno delovala in obveščala ministrstva. Komisija je po pojasnilih računskega sodišča vse svoje aktivnosti izvajala na sedežu Sija in je za izvedbo posameznih dejavnosti v postopku prodaje pooblastila zunanje osebe, ministra pa o tem ni obvestila. Ker ni bila ustrezno seznanjena z delovanjem teh oseb, si ni zagotovila nadzora nad izvajanjem vseh faz postopka.

Komisija je po ugotovitvah revizorjev dokumentacijo o prodaji hranila v družbi Sij in je po zaključku prodaje ni ne pravočasno ne v celoti predala ministrstvu za gospodarstvo. To kljub načrtovanim sredstvom v proračunu ni plačevalo stroškov prodaje, temveč je to počel Sij. Komisija ob tem ni skrbela, da bi bili stroški čim manjši, o njihovem obsegu pa je ministrstvo obvestila šele skoraj leto dni po zaključku postopka.

Ministrstvo za gospodarstvo prav tako ni zaznalo, da komisija ni imela ustreznih podlag in informacij za odločanje v postopku prodaje, pred pripravo programa prodaje pa ni podrobno proučila ne poslovanja družb v skupini Sij ne interesa možnih vlagateljev in primernosti trenutka prodaje.

Komisija za prodajo je imela ob presoji ponudb in med pogajanji manj informacij o poslovanju skupine Sij kot izbrani ponudnik, ruski Koks (prek podjetja Dilon), zato je bila v slabšem pogajalskem položaju.

Ministrstvo ob tem po mnenju revizorjev ni zaznalo, da je komisija postopek vodila na način, ki ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene in najboljših možnih pogojev prodaje.

Komisija namreč ni naročila ocene vrednosti posameznih odvisnih družb in o prodaji posameznih odvisnih družb sploh ni odločala, zato je v pozivu za javno zbiranje ponudb objavila le prodajo delnic skupine Sij. Po objavi poziva od ponudnikov ni pridobila ustreznih informacij o morebitnem interesu za nakup posameznih odvisnih družb, meni računsko sodišče.

Med tremi prispelimi ponudbami je izbrala ponudbo družbe, ki jo je malo pred oddajo ponudbe ustanovila nizozemska zadruga, pa še ta je bila ustanovljena tik pred tem, obe pa sta bili vključeni v poslovni sistem Koksa. Računsko sodišče pravi, da si je komisija prav s tem, ko je pogajanja omejila le na izbranega ponudnika, zmanjšala pogajalsko moč in možnost doseganja najvišje možne prodajne cene.

V postopku prodaje nista bila zagotovljeni niti preglednost in enakopravnost ponudnikov, predstavniki Sija in ministrstva pa so bili že pred objavo poziva za javno zbiranje ponudb v stiku s predstavniki izbranega ponudnika, o čemer komisija ni bila obveščena.

Ministrstvo za gospodarstvo tako po pojasnilih revizorjev ni ugotovilo, da je komisija za prodajo v prodajno pogodbo vključila zaveze kupca glede poslovnega načrta ter načrta investicij, zaposlovanja in širitve prodaje, ki so bile nedoločne oziroma niso zahtevale aktivnega udejstvovanja novega lastnika ter vlaganja dodatnih sredstev v družbe iz skupine Sij.

Komisija za prodajo je dajala po ugotovitvah računskega sodišča prednost izbranemu ponudniku in je le njemu omogočila izvedbo popolnega skrbnega pregleda poslovanja družbe Sij. O izboru kupca je nato odločila na podlagi neustrezne in nepopolne primerjalne analize dveh ponudb, v pogajanjih z izbranim ponudnikom pa nato spremenila pogoje, ker je v pogodbo vključila prodajno opcijo za preostalih 25 državnih odstotkov Sija.

Vlada je marca 2007 nato po oceni računskega sodišča podala soglasje k prodajni pogodbi na podlagi pomanjkljivih podatkov in ni zaznala, da komisija za prodajo ni proučila vseh alternativnih možnosti prodaje posameznih odvisnih družb iz skupine Sij.

Ministrstvo pa ni ravnalo učinkovito niti po sklenitvi prodajne pogodbe, saj ni pridobilo pojasnil, zakaj je kupec ob plačilu nakazal presežno vsoto in plačilo izvedel z različnih transakcijskih računov, v poročilu še ugotavljajo vrhovni državni revizorji.

Vizjak zanika, da je bila cena prenizka

"Doseganje najvišje možne prodajne cene računsko sodišče težko ugotavlja, razen če ni računsko sodišče zainteresirani kupec," se je na danes objavljeno revizijo odzval takratni gospodarski minister Andrej Vizjak, zdaj minister za delo, družino in socialne zadeve.

Ob tem je Vizjak spomnil, da je prodaja Sija "potekala na transparenten način prek mednarodnega javnega poziva". Izbrani kupec je po njegovih navedbah ponudil "daleč najvišjo ceno, hkrati pa tudi druge pomembne zaveze, kot so ohranitev vseh ključnih poslovnih funkcij v Sloveniji, več 100-milijonska vlaganja v razvoj in posodobitve ter ohranitev nekaj 1000 delovnih mest".

Kot je poudaril Vizjak, je v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki izbrani kupec ponudil daleč najboljše pogoje za državo kot lastnico, za zaposlene in nadaljnji razvoj jeklarske industrije v Sloveniji. "Če deleža Sija takrat ne bi prodali strateškemu partnerju, bi se slovenska jeklarska industrija v času krize soočila z bistveno večjimi težavami, kot se sedaj," je še dejal Vizjak, ki sicer ocenjuje, da je bila prodaja Sija izbranemu kupcu "dober in gospodaren posel".

Kupnina za družbo Sij je znašala 105 milijonov evrov, a je Koks prek podjetja Dilon nakazal kar 175 milijonov evrov, nato pa naj bi jim država presežek vrnila, je že pred časom pisal časnik Dnevnik.

Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so sporočili, da bodo revizijsko poročilo še natančno proučili. Je pa ministrstvo že na osnovi seznanitve z osnutkom revizijskega poročila 3. oktobra lani sodelovalo pri razčiščevalnem postopku in že upoštevalo nekatera priporočila tega osnutka, so zapisali.