Je NSi pri razrezu delovnih teles izigrala SDS? 'Nikomur se ne bomo podrejali'

Poslanci so imeli na sinočnji seji na mizi odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles, ki so ga sprejeli brez glasu proti. Zapletlo pa se je pri imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles. V poslanski skupini SDS se namreč ne strinjajo z razdelitvijo predsedniških mest, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam. 

Po matematičnem izračunu in razrezu, ki sta ga pripravila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in njen kabinet, je stranki SDS najprej pripadalo šest predsedniških mest, zdaj pa jih imajo le pet. Poslanska skupina NSi je namreč na seji kolegija predsednice DZ predlagala dopolnilo, ki je mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ dodelil njim, ob podpori koalicije pa je kolegij ta predlog potrdil. 

NSi-jev poslanec Aleksander Reberšek je poudaril, da je bil njihov predlog državotvoren, kar se je izkazalo s sprejetim dopolnilom. Ker skladno s poslovnikom vodenje komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripada opoziciji, je edino korektno, da si opozicijski stranki vodenje teh dveh komisij razdelita, je dejal. 

SDS ne želi sodelovati v DZ: 'Zahtevali nismo nič več, kot nam pripada'

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa je protestirala, da je bil predlagan amandma, ki ne sledi poslovniku DZ. Koalicija je ta amandma podprla in s tem SDS odvzela eno predsedniško mesto. "Zahtevali nismo nič manj in nič več, kot nam pripada, torej šest predsedniških in šest podpredsedniških mest. Dejstvo je, da smo oškodovani za eno predsedniško mesto. S tem se krši 33. člen Poslovnika DZ in menimo, da na takšen način DZ ne more nadaljevati s svojim delom," je dejala.

Glede besed predsednice DZ, da je bil "razrez zastavljen tako, kot mora biti, ampak v Državnem zboru velja večinsko pravilo in izglasovan je bil amandma, ki je bil predlagan s strani NSi", je Godčeva opozorila, da potemtakem to pomeni, da lahko večina odloči o tem, da Poslovnik DZ ne velja. 

V SDS se s trenutnim razrezom ne strinjajo in zahtevajo, da se upošteva matematični izračun na podlagi velikosti poslanske skupine. Do takrat ne bodo oddali svojih predlogov imen za predsedniška in podpredsedniška mesta v odborih ter za podpredsednika DZ.

"Napovedi v medijih, da bodo sklicani hiringi pred poslovniškim rokom, govorijo tudi o tem, da se očitno v tem DZ ne bo več spoštoval poslovnik. SDS bo delovala v DZ takrat, ko se bo spoštoval Poslovnik DZ in ko bomo dobili predsedniška mesta, ki nam pripadajo," je še dodala Godčeva. 

Tonin: Nikogar nismo izigrali

Oglasil se je tudi Matej Tonin, ki je na svojem Facebooku pojasnil, da po razrezu glede na velikost SDS pripada šest predsedniških mest, NSi pa dve. SDS pripada 16 podpredsedniških mest, NSi pa pet. NSi se je odpovedala trem podpredsedniškim mestom v zameno za eno predsedniško mesto.

"Končni razrez je po naši oceni pošten in zato nikogar nismo izigrali," je odločen. "SDS ima pet predsedniških mest in kar 18 podpredsedniških mest. SDS pripada tudi mesto podpredsednika DZ. NSi ima tri predsedniška mesta in samo dve podpredsedniški mesti. Poslovnik DZ določa, da opoziciji obvezno pripada tudi vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS) in komisije za nadzor javnih financ (KNJF). SDS je dodeljeno vodenje KNOVS, NSi pa KNJF," je še pojasnil.

V opoziciji sta dve stranki in ne samo ena, je še dejal Tonin. "Smo tretja največja stranka in se ne bomo podrejali nikomur, ne SDS in ne koaliciji," je zapisal in napovedal, da bodo delali v dobro ljudi. Svoj zapis je pospremil s ključnikom 'odločnoNaprej'.

Posledično Knovs še ni ustanovljen

Kljub zapletu je DZ s 60 glasovi za in 23 proti izglasoval sklep o imenovanju vodstev delovnih teles, ki pa zdaj ne vključuje poslancev iz kvote SDS. Delovna telesa, v katerih mesta predsednikov pripadajo tej poslanski skupini, bodo do nadaljnjega vodili podpredsedniki. Predvidoma že ta teden bodo namreč pred odbori potekala prva zaslišanja kandidatov za ministre.

Niso pa še ustanovili Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), saj morajo v njej vodilne funkcije in večina članov pripadati poslancem opozicije. Ker pa poslanci SDS niso predlagali svojih kandidatov, temu pogoju ni mogoče zadostiti. 

Kaj pravi Poslovnik DZ?

Tvitosfera gori: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

Po omenjenem sporu so se goreče debate seveda vnele tudi na družbenih omrežjih. Medtem ko SDS-ovi podporniki Toninu oz. NSi očitajo hinavščino in to, da jim je ob prvi priložnosti zarinila nož v hrbet, jim tisti, ki so NSi naklonjeni, čestitajo, da so se naposled le postavili zase in prenehali biti SDS-ova senca. Tretji pa opozarjajo, da to ni v duhu demokracije in da bi morali edini dve opozicijski stranki v DZ sodelovati. "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima," se glasi eden od komentarjev.

Vprašanje o tem, ali je bil pravilnik DZ dejansko kršen, smo posredovali tudi Zakonodajno-pravni službi DZ. Njihov odgovor bomo objavili takoj, ko ga dobimo.