'Ilegalna proizvodnja veterinarskih zdravil je ena hujših napak znotraj sistema varne hrane'

Kmetijski minister Dejan Židan je zadovoljen, da je uprava za varno hrano razkrinkala proizvodnjo ilegalnega zdravila za varozo v podjetju Apis M&D. To je dokaz, da sistem v Sloveniji deluje, je dejal minister.

Židan je zadovoljen z delom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je z uporabo posebnih metod odkrila "eno večjih lumparij". "Ilegalna proizvodnja veterinarskih zdravil je ena hujših napak znotraj sistema varne hrane, podobno kot ilegalna proizvodnja zdravil za ljudi. To se enostavno ne sme dogajati," je dejal.

Želi si, da bi uprava tako delovala tudi naprej. "To, da je Slovenija na zelo težak način odkrila, da pri nas poteka ilegalna proizvodnja veterinarskih zdravil, je dokaz, da sistem deluje in da je končno usposobljen tako, da tovrstna nezakonita dejanja odkrije," je dejal.

Židan: Potrebno in dovoljeno je uporabljati samo zdravila, ki so legalna

Židan se je z direktorjem uprave za varno hrano Janezom Posedijem dogovoril, da bodo prihodnje leto preverili delovanje veterinarske službe v čebelarstvu, da bi videli, ali deluje v skladu s pričakovanji ali jo je treba nadgraditi. "Predvidevam, da bo posledica tega še več osveščanja, še več predavanj, še strožji nadzor," je dejal in poudaril, da mora biti pri proizvodnji hrane prva skrb varnost živil.

Čebelarstvo v Sloveniji ima, tako minister, poseben status oz. nekakšen nadstandard. Država namreč financira sedem državnih veterinarjev in javno svetovalno službo v čebelarstvu, ki skrbi za izobraževanje čebelarjev in za to, da delajo po pravilih.

Glede očitkov čebelarjev, da je trg z zdravili v Sloveniji neurejen, je spomnil, da se je nekaj stvari na tem področju že spremenilo. "Zdravila niso dostopna le pri uradnih veterinarjih, ampak z letošnjim letom tudi na izbranih veterinarskih postajah," je pojasnil.

A čeprav so veterinarska zdravila v Sloveniji zaradi postopkov registracije in uvoza zaradi majhnega trga dražja, je treba čebele in druge živali zdraviti. "Potrebno in dovoljeno je uporabljati samo zdravila, ki so legalna. Vseh ostalih se ne sme uporabljati. To ni dovoljeno in ne more biti del dobre čebelarske ali živinorejske prakse," je dejal.

Židan je spomnil, da uprava pri dosedanjih analizah medu ni ugotovila neskladij. Tudi ko je v primeru afere z neregistriranim zdravilom podjetja Apis M&D ciljno vzorčila med, je našla le vzorce z ostanki pod dovoljenimi mejami. "Dovoljena meja ni nek dogovor med čebelarji, industrijo in kmetijskim ministrom v Sloveniji. To je meja, ki jo določijo strokovnjaki evropske agencije za zdravila," je dejal minister.

V luči opozoril UKC Ljubljana, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je minister dejal, da mora tisti, ki ima podatke o tem, da so določene mejne vrednosti za ostanke zdravil v medu napačne ali predstavljajo tveganje, to skupaj z materialnimi dokazi takoj sporočiti ministrstvu, da bi o tem obvestili pristojne na evropski ravni.

"Ampak to je treba narediti. Na splošno ocenjevati, da je nekaj varno ali ni varno, po občutku, pa mogoče ni preveč korektno. Mi se moramo držati tega, kar pove stroka in je zapisano v predpisih," je dejal minister, ki zaupa strokovnjakom uprave za varno hrano.

Da bi to škodilo slovenskim prizadevanjem za razglasitev svetovnega dneva čebel, ne pričakuje. "Svetovani dan čebel bo. Ni nobenega razloga, da ga ne bi bilo," je dejal. Ta postopek je sicer zahteven, potrebnih bo še veliko postopkov, je pa podpora ideji velika. "Naredili bomo vse, da bi pobuda na Generalno skupščino ZN prišla jeseni 2017. Na področju čebelarstva želimo biti vodilna država," je poudaril minister.

Uprava preverja možnost objave podatkov o uporabnikih spornega zdravila med čebelarji

Uprava za varno hrano bo center za zastrupitve pozvala, naj ji predloži argumentirane podatke, na podlagi katerih so ocenili, da bi bilo s trga treba umakniti med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo podjetja Apis M&D. Preverjajo tudi možnost objave podatkov o uporabnikih spornega zdravila, je povedal direktor uprave Janez Posedi.

Javnost so v minulih dneh precej prestrašile izjave vodje Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo podjetja Apis M&D, ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa. Brvar je dejal tudi, da so mejne vrednosti arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji.

Posedi je dejal, da bo uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin omenjenemu centru ta teden poslala dopis in ga pozvala, naj strokovno podkrepi svoje izjave, da bodo podatke lahko posredovali agenciji za zdravila in Evropski komisiji z zahtevo, naj problematiko preučita.

"Če je tako, kot oni trdijo, je to treba urediti. Mi s tem nimamo težav, vendar morajo to podkrepiti z nečim več kot le neko izjavo," je dejal.

Na upravi argumentov za spremembo ureditve nimajo, zato pričakujejo pojasnila centra. "Študij in gradiva je verjetno malo premalo, ker študije opravijo strokovnjaki na evropski ravni. Pričakoval bi, da imajo izkušnje s tem pri svojem delu, še posebej, ker trdijo, kako veliko je tega in da je to zdaj takšen problem. Bilo bi prav, da tudi kaj ugotovijo, če je tako," je poudaril Posedi.

Evropski sistem sicer ni edini, velja pa za enega najstrožjih. Kodeks mejnih vrednosti ima tudi Svetovna trgovinska organizacija, a so običajno bolj ohlapne kot evropske, svoj koncept imajo tudi Američani, Rusi in Kitajci. "Evropski velja za enega najstrožjih, zato imamo tudi težave v pogajanjih z ZDA okoli prostotrgovinskega sporazuma," je dejal.

Isto zdravilo je lahko v Sloveniji trikrat dražje kot na Češkem. Če ga čebelar kupi tam, uporabi pri nas sicer registrirano zdravilo, vendar gre v tem primeru za nelegalen vnos, kar je problem z vidika sledljivosti zdravila. Če npr. proizvajalec odpokliče zdravilo, uprava ne ve, da ga je ta čebelar uporabil in ga o odpoklicu ne more opozoriti. "Tudi z registriranim zdravilom gre lahko kdaj kaj narobe, zato mora biti to pod kontrolo," je dejal.

Uprava sicer izvaja s strani Evropske komisije predpisan nacionalni rezidualni monitoring, v okviru katerega preverjajo ostanke zdravil. Lani so preverili 75 vzorcev medu, pri čemer so v osmih primerih našli ostanke dovoljenega zdravila kumafos, v enem primeru pa ostanke amitraza. Letos so vzeli 84 vzorcev, pri čemer so v petih primerih našli ostanke kumafosa. V vseh primerih so bili ostanki pod dovoljeno mejo.

Poleg rednih pregledov izvajajo tudi dodatne oz. posebne nadzore, kot je bil nedavni v primeru podjetja Apis M&D. Ob tem se je pojavilo vprašanje, zakaj uprava ne objavi seznama prejemnikov pošiljk omenjenega podjetja APIS.

Uprava je v tem primeru nadzor izvedla pri 20 čebelarjih, pri čemer pri devetih niso našli ničesar ne v medu ne v satju. "Če ta človek zagotovi, da tega zdravila ni kupil in ga mi nismo našli, ne moremo nič," je opozoril Posedi.

Uprava zdaj preverja, ali obstaja pravna podlaga, da objavijo kvečjemu podatke o tistih, ki so bodisi priznali, da imajo sporno zdravilo, bodisi so ga pri njih našli. "Zdaj ugotavljamo, ali to smemo napraviti. Povzročiteljev prometne nesreče tudi ne objavljajo, pa so dokazano povzročili nesrečo," je dejal Posedi, ki osebno sicer nima nobenih zadržkov glede objave podatkov.

Uprava vzorce medu vedno vzame pri čebelarjih doma, ne v trgovini. "Na podlagi vzorčenja pri čebelarjih trdimo, da je naš med varen," je dodal.

Samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila

Veterinarji so opozorili, da je v letošnjem letu samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila za zatiranje varoze. ''Glede na to, da čebele v Sloveniji žal danes ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga ali nelegalno uvožena zdravila,'' menita dekan veterinarske fakultete Andrej Kirbiš in predsednik veterinarske zbornice Borut Zemljič. 

Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je v oddaji 24UR ZVEČER komentiral, da veliko čebelarjev uporablja sonaravna sredstva, denimo oksalno kislino, ki jo je pred tremi leti promovirala tudi država, zdaj pa naj ne bi bila dovoljena, saj so registrirali drugo zdravilo. Poudaril je, da ČZS absolutno nasprotuje kupovanju zdravil na črnem trgu in dodal, da večina čebelarjev torej uporablja nekoč dovoljeno naravno zdravilo za zatiranje varoze. ''Čebelarji težko razumejo, da je bilo pred tremi leti zdravilo dovoljeno, zdaj pa ne.'' 

''Če zdravilo ni registrirano, potem se ga ne sme uporabljati,'' pa je odvrnil Kirbiš in nadaljeval, da ni normalno, da tako malo čebelarjev uporablja izbran nabor zdravil.

Je med varen?

Zemljič je na to vprašanje odgovoril, da so v analiziranih vzorcih našli ''nek koktelj zdravil, za kar pa se ne ve, kako zdravila delujejo, če so skupaj'', zato bi lahko odgovor podali šele po nekoliko širši analizi.

Kirbiš je poudaril, da lahko za omenjenih 22 odstotkov čebelarjev, če so sledili tudi vsem ostalim predpisom, zagotovo trdijo, da je med varen. Za ostale pa tega ne morejo trditi. 

Veterinarji so v izjavi zapisali: ''Ob tem bi znova poudarili, da se snovi, ki so prepovedane ,v nobenem primeru ne sme uporabljati pri proizvodnji živil, kar med vsekakor je, in zato je vsakršno trgovanje ali posredovanje takšnih snovi hud prekršek.'' Posedi je to v oddaji 24UR ZVEČER komentiral: ''Ta izjava drži. Samo da ne gre za prepovedano substanco, ampak za nedovoljeno''. Pojasnil je, da bodo to vrzel med prepovedano in nedovoljeno substanco zaprli, saj želijo, da jim javnost zaupa. 

Zemljič je izrazil osebno menenje veterinarja, in sicer da lahko dvomi v kvaliteto tega medu. ''Če želijo čebelarji dobit zaupanje, je potrebno opravit analizo in ugotoviti, kaj je in česa ni v medu. Na podlagi 20 vzorcev je težko trditi, ali je med dober ali ne.''

Noč se s tem strinja, da ''tako jasno pokažemo, da je slovenski med varen, v nasprotnem primeru pa je proti kršiteljem treba ukrepati''.