Alja Brglez, direktorica Urada vlade za informiranje je potrdila uvodne besede Vuka Ćosića, da se v slovenskem prostoru hkrati dogajata dve informatizaciji. Prva je tista, ki je vzvišena in jo vodi država, druga pa je tista, ki se dogaja "pod radarjem" oziroma zunaj zaznave tistega, kar počne država.
Državni podsekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo Miroslav Kranjc pa je dejal, da mu je misel, da se v družbi dogaja več kot ena informatizacija, tuja. "Govoril bi raje o informatizacijah, ki imajo različne hitrosti. Nekatere zadeve se premikajo počasneje kot druge. Javna uprava se premika počasi, zato upam, da bo ustanovitev Ministrstva za informacijsko družbo pomagala, da se bodo začele stvari odvijati hitreje," je dodal Kranjc.
Izraz informacijska družba ni nič drugega kot reklamni slogan, ki spominja na demokratično družbo, pravi Samo Kuščer, glavni urednik revije Monitor. "Pomeni to, kar v realnosti vidimo, to pa je čisto nekaj drugega kot to, kar vidimo v reklamnem sloganu." Kuščer se sprašuje, kaj sploh pričakujemo od informacijske družbe? Smo pripravljeni komunicirati z drugimi? In kaj želimo povedati s tem, da bomo postali informacijska družba, saj smo to vendar že ves čas. Po njegovem mnenju je to še en slogan, s katerim želijo doseči neke druge cilje, ponavadi politične.
Informacijska družba pomeni, da bomo uvedli nekaj novega, da bomo informacije prenašali na boljši način. Pomanjkanje komunikacije je izrazit problem informacijske družbe. Če želimo res vzpostaviti informacijsko družbo moramo ta problem premagati, je še dejal Kuščer, ki je kritiziral Urad vlade za informiranje, češ da ne opravlja svoje naloge, da je pretok informacij zatrt in da ga včasih sploh ni. "Specifičen problem pa je Ministrstvo za informacijsko družbo, ki je popolnoma odveč. Dovolj bi bilo vzpostaviti medresorski forum, ki bi ugotovil, kakšen način informatizacije je v javnosti zaželen. To ministrstvo je nepotrebno, ukvarja se s stvarmi, ki so v domeni Ministrstva za gospodarstvo, kot je na primer privatizacija državnih podjetij."
Brglezova se je na kritiko Urada vlade za informiranje odzvala in povedala, da z državljani komunicirajo preko spletnih strani in e-pisem. "Naša naloga je čimbolj poenostaviti prenos informacij. Nekaj lahko naredimo sami, recimo obveščamo preko spletnih strani, vendar pa pričakujemo interaktivnost," je dodala direktorica Urada.
Pojavlja pa se vprašanje, kako obveščati tiste, ki zaradi določenih okoliščin nimajo dostopa do interneta oziroma si sploh ne želijo sprejemati informacij na takšen način. Kranjc je dejal, da je internet za nekatere že postal nuja, drugi pa živijo v okoliščinah, ki jim onemogočajo povezavo z njim. Ti so v deprivilegiranem položaju, "zato mora ministrstvo v času, ko se menjajo položaji, poskrbeti, da bodo imeli vsi prašički prostor pri koritu." Dodal je, da morajo imeti vsi državljani enako možnost pri posredovanju svojih želja.
Samo Kuščer pravi, da ministrstvo tega prav gotovo ne počne. "Oblast je v funkciji družbe, ne pa neka elita. Ljudje na tem ministrstvu so v stiski, če so pošteni do sebe, težko je namreč spoznati, kaj si javnost želi, še posebej, ker javnost ni vedno pripravljena komunicirati," je dejal urednik Monitorja in dodal, da se mora tisti, ki je na položaju, postaviti v vlogo nekoga, ki dela za javnost in skuša zanjo storiti nekaj dobrega.
