Na ministrstvu za zunanje zadeve naj bi novi instituciji že namenili denar, in ker naj bi tam predaval tudi minister Rupel, urad za preprečevanje korupcije meni, da minister s tem zlorablja svoj uradni položaj, ali pa to vsaj poskuša.
Urad za preprečevanje korupcije je v pisnemu sporočilu, ki je bilo generalni državni tožilki dostavljeno 17. aprila, priložil izvlečke iz časopisnih člankov o tej temi in podal pobudo, da državno tožilstvo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrene vse potrebno, da se navedbe medijev preverijo in na podlagi ugotovitev uvedejo ustrezni postopki, so še navedli v uradu generalne državne tožilke.
Vrhovno državno tožilstvo je proučilo dokumentacijo in 18. aprila odstopilo obvestilo s prilogami Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani z ugotovitvijo, da iz vsebine priloženih časopisnih člankov izhajajo razlogi za sum, da je odgovorna oseba ministrstva za zunanje zadeve storila kaznivo dejanje po 1. odstavku 261. člena kazenskega zakonika, zaradi česar je treba navedbe medijev preveriti in potem odločiti o kazenskem pregonu. Omenjeni člen sicer določa, da se z zaporom do enega leta kaznuje uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoje uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti.
Kot je znano, so mediji poročali, da je zunanje ministrstvo s Fakulteto za družbene vede prekinilo sporazum o izvajanju specialističnega študija mednarodnih odnosov, zunanji minister Dimitrij Rupel pa naj bi že naslednji dan po odpovedi podpisal sporazum s Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo (PFDA), ki je v postopku ustanovitve. Minister naj bi na tej zasebni šoli v polnem delovnem razmerju poučeval tudi sam. O zadevi so najprej pisali v tedniku Mladina, med drugim pa je bilo v članku zapisano, da tovrstno ustanavljanje, financiranje in samozaposlovanje ni le etično sporno, ampak meji tudi na korupcijo.
Z nastajajoče fakultete so že sporočili, da zunanje ministrstvo ni njen ustanovitelj in da od njega niso prejeli še nobenih finančnih sredstev.
Rupel se zgraža nad obtožbami
Minister Rupel se je danes odzval na poročanje medijev o ustanavljanju diplomatske akademije in "nazaslišane napade" zavrnil kot neresnične, neosnovane in brez primere. Pisanje časopisov, Rupel je izpostavil Dnevnik, o sporazumu med ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) in Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo (PFDA), ki nastaja v Portorožu, je po njegovih besedah namenjeno njegovi osebni in politični diskreditaciji. Poudaril je, da kot zunanji minister nima ambicij, da bi sam ustanavljal ali vodil kakršnokoli fakulteto, je pa na prošnjo kolegov izrazil pripravljenost sodelovati na fakulteti, če bo kdaj zaživela. Poudaril je, da je habilitirani učitelj z vsemi spričevali, zato njegovo sodelovanje na akademskem področju, v kolikor bi zanj imel čas, ne more biti vprašljivo.
Rupel je opozoril, da je lahko s takšnimi napadi ogroženo normalno delovanje zunanjepolitičnega sistema, vse skupaj pa je brez osnove. Po njegovih besedah gre za "vihar v kozarcu vode" in "neumnosti ter izmišljotine", zato ne more biti miren, saj se ima za "odgovornega človeka, ki je celo življenje pošteno delal in ni nikoli dobil niti tolarja izplačanega na napačen način". Pisanje Dnevnika o tem, da je direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko generalni državni tožilki dostavil pisno sporočilo, v katerem izraža sum, da je bilo z Ruplove strani storjeno kaznivo dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, je Rupel označil za "nesramnost brez primere, ki lahko da bo imela resen epilog". Poudaril je, da gre za njegovo morebitno udeležbo v neki morebitni visokošolski inštituciji, zato v tem ni nič spornega. Na novinarsko vprašanje, kako komentira omenjeno Penkovo dejanje, je Rupel odgovoril, da je "Penko naredil veliko neumnost, on ni pristojen za to, da bi mene kakorkoli prijavljal kamorkoli". "Penko naj se ukvarja s SIB banko in resnimi problemi, ne pa da se ukvarja z akademskimi načrti," je dejal minister.
Po Ruplovem mnenju slovenska zunanja politika doživlja enega svojih vrhuncev, zato takšni napadi in diskvalifikacije govorijo o tem, da obstajajo sile, ki želijo prekiniti to uspešno napredovanje Slovenije.
Rupel je uvodoma sicer pojasnil, da je diplomatska akademija po smrti državnega sekretarja Ignaca Goloba pričela usihati, zadnje leto pa niso imeli več niti enega vpisanega diplomata. Po anketah in pogovorih so prišli do sklepa, da so diplomati bolj zainteresirani za magisterij kot za specialistični študij, zato so v skladu s takšnimi pričakovanji pričeli razmišljati o diplomatski akademiji, ki bi to omogočila. Sedaj so pred tem, da se odločijo, kako naprej, je pojasnil minister. Nastal je projekt diplomatske akademije, združene s PFDA. Rupel je izrazil upanje, da bo portoroška diplomatska akademija zaživela, v nasprotnem primeru pa bodo razmislili še o drugih možnostih, tudi o šolanju diplomatov v tujini.
Andrej Rahten, ki je na MZZ zadolžen za diplomatsko akademijo, je predstavil kronologijo in postopek izbire magistrskega študija na PFDA. Pojasnil je, da je kolegij ministra 9. oktobra 2002 ugotovil, da je treba izboljšati kakovost izobraževanja diplomatov in ga organizirati kot magistrski študij. Veliko diplomatov se je po njegovih besedah pritoževalo nad slabo kakovostjo programa na FDV, kjer je bila prej organizirana diplomatska akademija, in sicer kot specialistični študij. FDV je ponudila predlog magistrskega programa, ki pa je bil zastarel, saj je nastal že leta 1999. Program PFDA se je izkazal kot kakovostnejši, zato so s FDV prekinili sodelovanje. Rahten je poudaril, da se je to zgodilo pred podpisom sporazuma s PFDA in ne istočasno, kot se poudarja v medijih. Poudaril je, da je finančna podpora ministrstva PFDA vezana na akreditacijo programa na svetu za visoko šolstvo.
