Lastnik nasedle jahte je na zaporno kazen obsojeni podjetnik Tomaž Ročnik

Kot smo poročali, je blizu marine Punat na otoku Krk v soboto zvečer nasedla slovenska jahta. V času nesreče, katere vzrok še ni znan, je bilo na krovu 11,6 metra dolgega plovila šest ljudi, vsi slovenski državljani, med njimi tudi lastnik. Kot je razvidno iz registra plovil e-uprave Republike Slovenije, ima eno izmed dveh registriranih slovenskih plovil Tomy, dolžine 11,6 metra, v lasti Tomaž Ročnik. Vrednost takšne nove jahte je približno 700.000 evrov. Privoščil si jo je maja lani med sodnim procesom. 

Gre za razvpitega velenjskega podjetnika. Revija Manager je vrednost njegovega premoženja ocenjevala na 48 milijonov evrov. Ročnik je obvladoval mrežo gradbenih podjetij, pekarn in nepremičninskih družb, je pisalo Necenzurirano. Po Bankrotu Probanke leta 2013, ki jo je ustanovila njegova sestra, je več njegovih podjetij končalo v stečaju, doletelo pa ga je več odškodninskih tožb in kazenskih postopkov. In čeprav je bil pravnomočno obsojen, bo, četudi bo moral v zapor, premoženje rešil pred upniki in zasegom. Glavnino ga je prenesel na sorodnike ali dodatno zavaroval, je še razkrilo Necenzurirano. 

Dve leti zaporne kazni v zadevi Klasje, leto in osem mesecev v drugi zadevi

Javnosti je Ročnik najbolj znan po zadevi Klasje. Višje sodišče v Celju je januarja letos potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega lastnika Klasja Ročnika in nekdanjo direktorico podjetja Dragico Veršič obsodilo na dve leti zaporne kazni.

Zgodba okoli propadlega celjskega podjetja, v katerem je leta 2015 brez zaposlitve ostalo več sto delavcev, je bila tako končana tudi na sodišču. Zgodba sega v leto 2007, ko je bil Ročnik večinski lastnik Klasja in član nadzornega sveta, Veršičeva pa nekdanja direktorica družbe. Vse premoženje Klasja sta prenesla na takrat njuno skupno podjetje Millcom. Kupnina 11,5 milijona evrov, ki jo je Millcom plačal za premoženje Klasja, pa je le nekaj minut zatem znova pristala na računu Millcoma kot avans za desetletni najem nepremičnin in opreme. V enem dnevu je tako Klasje ostalo brez premoženja in brez kupnine.

Veršičeva in Ročnik sta vseskozi zatrjevala, da sta premoženje Klasja prenesla na Millcom skupino le zato, da sta ga "skrila" pred denacionalizacijskimi upravičenci, ki so takrat za podjetje zahtevali preveč in bi ga pahnili v likvidnostne težave. Trdila sta, da se s tem nista hotela okoristiti in da sta, potem ko sta v precej manjšem znesku poplačala denacionalizacijske upravičence, premoženje leta 2013 samoiniciativno vrnila. Tožilstvo je medtem navajalo, da sta to naredila šele, ko ju je kazensko ovadila nekdanja prva nadzornica Klasja Irena Stanka Čurin, je poročala STA. 

Zakaj je na prostosti? 

Ali Ročnik prestaja zaporno kazen oziroma zakaj je ne, nam na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli odgovoriti. 

Kot je sicer junija pisal časnik Večer, je predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli pojasnila, da obsojena v zadevi Klasje še ne prestajata kazni, saj sta predlagala alternativno izvršitev zaporne kazni, na katero sta pravnomočno obsojena. Kot je pojasnila za časnik, o njunem predlogu sodišče še ni odločilo. Predloga obsojenih za alternativno izvršitev kazni sta tako še v fazi odločanja. 

To pa ni edina zadeva, v kateri je bil Ročnik na sodišču obsojen. Specializirano državno tožilstvo je Ročniku v obtožnici očitalo, da je decembra 2008 zlorabil položaj direktorja v družbah Toming Consulting in Millcom Skupina, ki sta morali od Probanke kupiti delnice Nove KBM po ceni 36 evrov za delnico, čeprav je po njihovem vedel, da je takrat borzna cena znašala le 11 evrov za delnico. S tem je Probanki po navedbah tožilstva pridobil veliko premoženjsko korist v višini nekaj več kot 3,1 milijona evrov. Okrožno sodišče v Mariboru je Ročnika avgusta lani spoznalo za krivega zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnost v tej zadevi, je pisala STA. Izrekli so mu leto in osem mesecev zapora. 

Ob tem so pojasnili, da je sodba tako postala pravnomočna, ne pa tudi izvršljiva. Obsojenim še ne bo treba na prestajanje kazni, saj obramba napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, je takrat poročala STA. Za pojasnila smo se obrnili na pristojne, odgovore še čakamo.