Kurjenje 'hrane' v avtomobilih: sežiganje poljščin bolj škodljivo od dizla

Biogoriva niso rešitev za blaženje podnebnih sprememb, menijo  v društvu Focus: "EU  je ob začetku spodbujanja obnovljive energije v prometu pred desetimi leti spregledala zelo pomemben vidik in ni vključila ustreznih trajnostnih meril. Posledično se je povečala uporaba najcenejših in najbolj netrajnostnih surovin za biogorivo – palmovega olja za proizvodnjo biodizla."  

Več palmovega in repičnega olja v naših avtomobilih kot na krožnikih

Kot so opozorili, gre pri tem za paradoks, saj je biodizel lahko v resnici za podnebje slabši kot navadni dizel. Kot pojasnjujejo, je biodizel iz palmovega olja obnovljivi vir energije, vendar njegova proizvodnja ni trajnostna.

Po zadnjih podatkih je 45 odstotkov povečane svetovne uporabe palmovega olja od leta 2008 zahtevalo krčenje gozdov. To je razlog, da je biodizel iz palmovega olja trikrat slabši za podnebje kot navadni dizel. V povprečju sicer biodizel iz živil in krme povzroča vsaj 80 odstotkov več emisij toplogrednih plinov kot fosilni dizel, pojasnjujejo. 

V Evropi se je v zadnjem desetletju poraba biodizla povečevala, pri čemer se je najbolj povečal delež netrajnostnih surovin, kot je palmovo olje.

Od 2009 do 2019 se je v Evropi poraba rastlinskega olja za proizvodnjo biodizla povečala za 48 odstotkov, poraba tovrstnega olja za hrano pa se v tem obdobju ni bistveno spremenila. Povečanje proizvodnje biodizla je večinoma temeljilo na uvoženih surovinah, največ na palmovem olju. 

Leta 2009 je bilo za proizvodnjo biodizla porabljenih 24 odstotkov uvoženega palmovega olja, deset let pozneje pa je bilo za avtomobile v EU namenjenega že več kot polovica (53 odstotkov) uvoza te surovine.

Uporaba biogoriv iz živil in krme je zaradi njihovih učinkov na podnebje in okolje v evropskih politikah sicer že omejena. Dizelsko gorivo iz palmovega olja, ki je bilo opredeljeno kot netrajnostno, bo postopoma prepovedano najpozneje do leta 2030. Toda EU in države članice lahko pokažejo večjo ambicioznost ter ustavijo javno podporo vsem gorivom iz živil in krme že leta 2021, pozivajo v Focusu. 

Kako je z uporabo palmovega olja v biodizlu v Sloveniji?

"Nekatere evropske države že prepovedujejo oziroma omejujejo uporabo palmovega olja v biogorivih, v Sloveniji pa medtem še nismo implementirali prenovljene direktive o obnovljivih virih energije iz leta 2018, ki v delu o biogorivih zgolj omejuje rabo tovrstnih goriv iz živil in krme," opozarjajo v Focusu.  

Palmovo olje v obliki biodizla se uporablja v Sloveniji kot mešanica. Konvencionalnemu fosilnemu dizlu se lahko dodaja v različnih deležih. Če vsebnost biodizla dosega do sedem odstotkov, se taka mešanica lahko uporablja pod  enakimi pogoji, ki veljajo za čisti fosilni dizel. Če je vsebnost višja od sedem odstotkov, se lahko taka mešanica uporablja le v vozilih, ki so posebej prirejena za uporabo biodizla, in pod enakimi pogoji, ki sicer veljajo za čisti biodizel, so pojasnili.

Do leta 2020 se predvideva dodaja biodizla h konvencionalnemu dizlu v skladu z operativnim programom za obnovljive vire. Druge vrste biogoriv (na primer bioetanol, bioplini) in njihova uporaba v prometu se vključijo v akcijski program glede na pripravljenost projektov in možnost njihove izvedbe. 

Od leta 2017 so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja biogoriv, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o obnovljivih virih energije v prometu, ki določa načine in ukrepe za izpolnjevanje ter preverjanje izpolnjevanja obveznosti distributerjev goriv glede dajanja biogoriv in drugih OVE na trg za promet.

Medtem pa je norveška vlada napovedala spremembo zakonodaje na področju biogoriv v smeri izključitve biogoriv (kot je palmovo olje) z visokim tveganjem zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. 

Januarja 2021 se bo tam zgornja meja biogoriv na osnovi rastlin, ki se uporabljajo v prometu z zdajšnjih 10,1 odstotka zmanjšala na 6,5 odstotka. Večji poudarek bo na repičnem olju in naprednih biogorivih. Zaradi pritiska javnosti so se nekateri trgovci z gorivom že v preteklosti odločili, da ne bodo prodajali biogoriv iz palmovega olja. 

V Avstriji pripravljajo revizijo zakona o biogorivih, zaradi česar se palmovo olje od sredine leta 2021 ne bo več upoštevalo k ciljem obnovljivih virov energije. Gre za neuradni osnutek, o katerem se večje stranke še dogovarjajo. Francoski poslanci – v nasprotju s stališčem njihove vlade – so oktobra sprejeli amandma, ki določa, da ''sojino olje in izdelki iz palmovega olja'', vključno s PFAD (destilat maščobnih kislin palmovega olja), ne uvrščajo več med biogoriva. Ukrepi naj bi veljali od januarja 2022, a jih mora potrditi še senat. 

Pričakujejo štirikrat večje povpraševanje po sojinem dizelskem gorivu – ta postaja novo palmovo olje

Sporna pa ni le uporaba palmovega olja. Obstaja namreč bojazen, da soja postaja novo palmovo olje. V skladu z direktivo o obnovljivih virih energije je palmovo olje edina surovina za biogoriva, ki bo postopno odpravljena v ciljih EU na področju obnovljivih virov energije do leta 2030. 

Študija, ki jo je naročila organizacija Transport & Environment, pa ugotavlja, da bi se lahko v EU do leta 2030  za štirikrat povečalo povpraševanje po sojinem dizelskem gorivu. Te napovedi so, kot so zapisali v poročilu, izjemno problematične.  To bi povzročilo krčenje tropskih gozdov in mokrišč takšnih razsežnosti, kot je površina Londona, so zapisali. 

 "Pridelava soje bi namreč lahko povzročila krčenje gozdov epičnih razsežnosti. Z vidika ciljev na področju ogljične nevtralnosti mora EU v prihajajočih spremembah politik omejiti in odpraviti uporabo biogoriv iz živil in živinske krme. Pridelava soje je glavni vzrok krčenja gozdov v Amazoniji in drugih kritičnih ekosistemih Latinske Amerike, biogorivo iz soje pa je prav iz tega razloga dvakrat bolj škodljivo za podnebje kot fosilni dizel. Toda medtem ko je palmovo olje postalo nezaželeno, bi lahko sojin biodizel v naslednjem desetletju postal glavno biogorivo v evropskih avtomobilih in tovornjakih," opozarja Focus. 

Sežiganje poljščin za pogon naših vozil je dejansko slabše od kurjenja dizelskega goriva

V organizaciji T & E so EU pozvali, naj svojo sojo opusti najkasneje po opustitvi uničujočega palmovega dizelskega goriva. Cristina Mestre, ki se v organizaciji Transport & Environment poglobljeno ukvarja z biogorivi, sklene: "Evropska politika biogoriv je popolna katastrofa in jo je treba ponastaviti. Sežiganje poljščin za pogon naših vozil je dejansko slabše od kurjenja dizelskega goriva." 

Kot je dodatno pojasnila Marjeta Benčina iz Focusa, se pri rabi poljščin še za druge namene kot hrano povpraševanje po zemljiščih se poveča, da dohaja povpraševanje po hrani in energiji, s tem pa se meje kmetijskih zemljišč širijo v naravna okolja, kot so tropski gozdovi. Ob upoštevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč vsa biodizelska goriva na osnovi rastlinskega olja povzročajo več emisij kot fosilno dizelsko gorivo. 

Alternativa: odpadno jedilno olje? 

Kot sprejemljivo alternativo Benčina izpostavi odpadno jedilno olje. To lahko namreč pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v prometu, a je treba vzpostaviti jasna trajnostna merila za njegovo uporabo, vključno s posrednimi vplivi uporabe. A obstajajo pomisleki, ali gre resnično za ''odpadna'' rastlinska olja, saj so se zgodili tudi že primeri goljufij (npr. o uvozu in prodaji olja kot odpadnega jedilnega olja, čeprav je šlo v resnici za deviško olje). 

Odpadno jedilno olje se zunaj Evrope uporablja tudi za druge namene (npr. za živinsko krmo), zato ima lahko njegova uporaba za energijo posredne premestitvene učinke. Pri prenovi direktive  o obnovljivih virih energije na ravni EU in njenem prenosu v nacionalno zakonodajo bo treba določiti jasna merila za odpadno jedilno olje glede na njegovo lokalno trajnostno razpoložljivost. Ta merila morajo zagotavljati ustrezno sledljivost oskrbovalne verige in upoštevati potencialne premestitvene učinke zaradi promocije uvoženega odpadnega jedilnega olja kot surovine za napredna biogoriva. Kot dodaja, pa je bila več kot polovica odpadnega jedilnega olja, ki je bilo leta 2019 uporabljeno v Evropi, uvožena. Največ tega olja prihaja iz Kitajske.

Kaj pa repično olje, ki je v našem okolju bolj poznano? 

Tako kot palmovo, sojino ali sončnično olje tudi repično olje predstavlja veliko tveganje pri proizvodnji biodizla zaradi  posredne spremembe rabe zemljišč, pravi Benčina: "Vprašanje je tudi, ali bi šla proizvodnja biodizla iz repice na račun krme za živali in olja za prehranske namene, kar je primarni namen gojenja oljne repice pri nas. Če bi šlo brez poseganja v gozdove ipd., bi bilo to seveda biogorivo z nižjim ogljičnim odtisom od fosilnih goriv, a kot rečeno, lahko trajnostnih biogoriv proizvedemo tako malo, da so nepomembna za zmanjšanje emisij iz prometa. Države imajo na voljo številne druge mehanizme za doseganje podnebnih ciljev z zmanjševanjem emisij iz prometa oziroma kar za zmanjševanje motornega prometa."