Je jedrska energija prihodnost ali zabloda?

Po nesrečnih dogodkih na Japonskem so se tako v svetu kakor tudi pri nas v javnosti pričela kresati mnenja o pozitivnih in negativnih učinkih ter strahovih pri uporabi jedrske energije. Da bi ugotovili, ali je jedrska energija naša energetska prihodnost, kakšno je tveganje v Sloveniji in ali imamo alternative, so danes za skupno mizo sedli priznani slovenski poznavalci jedrske tehnologije, okoljevarstveniki, filozofi ter ostali priznani strokovnjaki.

O varnosti krške nuklearke

"Ob tej nesreči smo ponovno ugotovili, da ne poznamo vseh tveganj našega ravnanja v okolju in da garancije strokovnjakov o stoodstotni varnosti ne držijo. Nič ni stoodstotnega!“ je najprej opozoril okoljevarstvenik in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Dušan Plut. Ob tem so govorci seveda najprej izpostavili vprašanje varnosti nuklearke v Krškem. Strokovnjak za jedrsko energetiko Tomaž Žagar je dejal, da je Nuklearna elektrarna Krško najmočnejše potresno grajena elektrarna Evropi in hkrati tudi ena izmed bolj varnih v Evropi. Obstajajo pa razlike v Evropi in s tega stališča podpira stresne teste, ki bi bili enaki za vse jedrske elektrarne. Po Žagarjevih pojasnilih je bil Nek projektiran in zgrajen za 0,3 težnostnega pospeška (g), "lomiti" bi se začel pri 0,6 g. "To je večji pospešek, kot so ga doživeli na Japonskem," je poudaril. Poleg tega je tik zraven Krškega potresno zgrajen jez, ki zdrži še močnejše potrese, za jezom pa je bazen, ki bi zagotavljal dovolj vode za hlajenje elektrarne, če bi Sava nehala teči. Električno napajanje je zagotovljeno z različnimi vodi, poleg tega ima dva dizelska agregata, gradijo pa še tretjega na drugi lokaciji in na drugačen način, je pojasnil.

Zaradi visoke stopnje varnosti tako Žagar ne vidi pravega razloga za paniko med Slovenci in poudarja, da je treba čustveni vidik, ki se je ob nedavni nesreči na Japonskem še pojačal, pri nadaljnjih odločitvah primerno obravnavati. Kot pravi, ima sicer jedrska energija najmanjši vpliv na zdravje na količino proizvedene energije, kar bo tako ostalo tudi po nesreči na Japonskem.

'Jedrske elektrarne povzročijo katastrofo, ko se pokvarijo, termoelektrarne, ko delajo pravilno!'

Enako mnenje je izrazil tudi predstojnik nuklearne klinike ljubljanskega kliničnega centra Sergej Hojker, ki je prepričan, da jedrska energija ne škoduje, obstaja samo nevarnost nesreče. Z njim se je strinjal tudi asistent na ljubljanski filozofski fakulteti Luka Omladič, ki je poudaril, da jedrske centrale "povzročijo katastrofo, ko se pokvarijo, termoelektrarne pa povzročajo katastrofo, ko delajo pravilno".

'Nek bo obratoval vsaj do leta 2040'

Dekan novomeške visoke šole za tehnologijo in sisteme Peter Novak meni, da bo Nek obratoval vsaj do leta 2040. "Do konca tega stoletja ne bomo izšli iz jedrskega kroga," je poudaril in dodal, da se spremembe v energetiki dogajajo v časovnih obdobjih med 30 in 50 let. Na obnovljive energetske vire bi lahko po njegovih besedah hitreje prešli le ob ustavitvi rasti prebivalstva, za kar pa obstaja le malo možnosti. "Pritisk prebivalstva je prevelik. Vsi živimo od energije,“ je dejal in kot eno od možnosti za razvoj energetike navedel razvoj manjših jedrskih reaktorjev, ki bodo namesto sedanjih 1500-megavatnih reaktorjev zmogli od 50 do 100 megavatov moči. Ti bodo lažje obvadljivi in bodo zato predstavljali mnogo manjšo nevarnost. "A če se v jedrski elektrarni nato kar koli zgodi, če pride do sinergije negativnih učinkov, naše gospodarstvo škode, ki bi nastala, ne more pokriti! To je glavna dilema pri odločanju, ali naj nadaljujemo to pot,“ je še dodal.

Okoljevarstveniki: Slovenija bi morala izdelati in proučiti tri scenarije

Plut je sicer prepričan, da bo treba v prihodnje iskati drugačen razvojni vzorec. Pred razmišljanjem o tem, katere vire energije uporabljati, si je treba postaviti temeljno vprašanje – ali se lahko obstoječi razvojni model trajne rasti nadaljuje na omejenem planetu z vse večjim številom prebivalstva. Zato je pozval politike v državi, da pristopijo k izdelavi drugačnega razvojnega vzorca.

Za Slovenijo bi bilo treba po njegovem mnenju izdelati tri scenarije. V fosilno-jedrski scenarij sta vključena tako drugi blok nuklearke kot šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6), v drugem scenariju stabilizacije porabe električne energije Teša 6 ni, Nek pa le do leta 2023 (je obnova četrtega in petega bloka ter bistveno večja vloga zemeljskega plina).
Tretji pa je radikalni okoljski scenarij, ki izhaja iz zmanjšanja porabe elektrike za faktor 2, zaprtje Neka do 2023, radikalno zmanjševanje fosilnih virov in bistveno večje vlaganje v obnovljive vire energije, je še dodal Plut.

Vprašanje radioaktivnih odpadkov?

Po njegovi oceni imajo vsi viri energije z vidika okolja tudi negativne posledice, vključno z obnovljivimi viri energije. Temeljni problem Neka, katerega lokacija je bila po njegovih navedbah politično izsiljena, je vprašanje, kaj se bo zgodilo z izrabljenim jedrskim gorivom.

Vendar pa je po Žagarjevih besedah le "rešitev" za izrabljeno gorivo, in sicer v mešanem oksidnem gorivu, ki se ga da reciklirati. Goriva se da reciklirati v višini 26 odstotkov – v Neku danes uporabijo le štiri odstotke goriva, je dejal in dodal, da danes to delajo Francozi, Japonci, Nizozemci in Švicarji.