Je javno-finančna politika Golobove vlade dolgoročno vzdržna?

Denar za plače šolnikov, zaposlenih v zdravstvu, varuhov reda in servisiranje drugih delov državnega aparata je velik makroekonomski strošek. "Sredstva za zaposlene v javnem sektorju predstavljajo v okviru BDP Slovenije 11 odstotkov. Oziroma predstavljajo kar eno četrtino javnih izdatkov," pravi Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta.

Zato mora imeti oblast na čelu s premierjem Golobom in prvim finančnikom Boštjančičem na očeh dva ključna vpliva, in sicer inflacijo, kajti višje plače javnih uslužbencev višajo stroške javnih storitev, in prihodnje proračune, saj so enkrat podeljene pravice praviloma ireverzibilne. Pa ima država sploh dovolj denarja za vse sindikalne zahteve in lastne obljube?

Kračun pravi: "Ima možnost, da pokrije legitimne interese, ne pa vseh kapric oziroma izsiljevanj interesnih skupin. Ocenjujemo, da tisto, kar je bilo dogovorjeno in sprejeto lani jeseni, je še pokrito z obstoječimi proračuni."

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor pripoveduje: "Imam občutek, da imamo nek model, po katerem rešujemo vse probleme z več denarja. Ti dogovori, ki gredo pač za različna področja ... Plače, pokojnine, socialni transferji in tako naprej."

Tu pa je še težava visoke zadolženosti Slovenije, kar našo državo dolgoročno dela finančno nestabilno, opozarja nekdanji finančni minister."Ta trenutek je trenutek za premislek. Ustaviti konje, kot bi rekli po domače. Resno razmisliti, kaj si lahko privoščimo, česa si ne moremo. In imeti pred očmi to visoko zadolženost," še pojasnjuje Mramor.

Kračun še dodaja: "Primankljaj Slovenije je letos planiran med najvišjimi v EU. In zaradi tega lahko tudi določene nerodnosti pri dogovorih oziroma pri sprejemu sistema plač v javnem sektorju poslabšajo položaj Slovenije na finančnih trgih."

To pa pomeni dražje zadolževanje države, ki trenutno znaša skoraj 39 milijard evrov oziroma slabih 75 odstotkov BDP. Gre za znesek, s katerim bi sicer po grobi oceni lahko zgradili šest novih blokov krške nuklearke.