Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan na petkovem sestanku pričakuje vse tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – Generali, Vzajemno in Triglav. Čeprav je premijo podražila le ena od njih, pa je bolj ali manj jasno, da bosta prej ali slej najverjetneje sledili še ostali dve. V tem primeru bi dvig cen doletel okoli 1.200.000 zavarovancev.
Zato minister jutri želi pojasnila, ki zanimajo tudi vse državljane – zakaj bo do dviga prišlo in predvsem kje so dobili tako visok znesek podražitve, torej več kot 30 odstotkov. Nato pa bodo na podlagi njihovih argumentov in podatkov, ki jih bodo zbrali, ukrepali po velikonočnih praznikih.
A večje vprašanje ostaja, kako oz. ali vlada sploh lahko ukrepa. Na to odgovora za zdaj nima niti minister: "Pravniki morajo to pogledati. Mi nekih objektivnih pravnih vzvodov za neko revolucionarno potezo nimamo, to vemo. Vemo tudi, kako zakonodaja poteka, nenazadnje je tu tudi agencija za nadzor zavarovalnic. In vse skupaj bomo naslednji teden mirno poskušali rešiti v dobrobit državljanov."
Za interventni zakon namenjenih 80 milijonov evrov
Koliko več storitev je bilo opravljenih od uveljavitve interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst od septembra lani do konca leta, je pretekli petek predstavila desna roka ministra za zdravje Aleš Šabeder. Vsega skupaj je bilo do zdaj za interventni zakon namenjenih 80 milijonov evrov.
Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so se lani glede na leto poprej zvišali za pol milijarde evrov. A zato so se zvišala tudi doplačila za storitve, ki jih sofinancirajo zavarovalnice, pravi ekonomist Maks Tajnikar. "Ne smemo pozabiti, da je interventni zakon, ki je bil lani sprejet za odpravljanje čakalnih vrst, povečal izdatke, ne da bi dosegel kakršne koli rezultate. Tam je zdravnik bistveno bolje plačan, če dela v okviru tega interventnega zakona, programi v bolnišnicah so plačani dodatno in vse to je napihnilo ne samo izdatke, ki jih plačujeta zavod za zdravstveno zavarovanje in državni proračun, pač pa tudi doplačila, ki jih iz fiksnih premij pokrivajo prostovoljne zdravstvene zavarovalnice."
Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da bi se brez dodatnih zagotovljenih sredstev danes soočali še z daljšimi čakalnimi vrstami, saj so bile v času covida-19 vse storitve prepolovljene, kar vpliva na daljšanje čakalnih vrst.
Predsednik skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Darko Delalur pa je prepričan, da je in bi bil dvig cene premij neupravičen: "Tako visoke podražitve zagotovo niso upravičene. Če gledamo, kakšna je današnja inflacija, mislim, da bi tu nekje mogoče lahko bilo primerljivo. Da pa dražijo za skoraj 30 odstotkov, pa mislim, da to ni upravičeno in da do tega ne sme priti."
"Indeksi v zdravstvu so zelo, zelo visoki. Energije na primer, zdravil, kaj se je s plačami dogajalo, vsi vemo, ni treba dokazovati. In to so vsi indeksi, ki so višji od povprečne inflacijske stopnje lanskega leta. Ta pa je bila nekaj čez 10 odstotkov," dodaja Tajnikar.
Delalut je kljub temu prepričan, da bi morali narediti natančnejšo analizo podražitev in ugotoviti, ali so dvigi resnično upravičeni. "Tudi če so se zdravstvene storitve podražile, se niso podražile za 30 odstotkov. To je tako, bi rekel, govorjenje na pamet."
Letno poročilo zdravstvene zavarovalnice Triglav za preteklo leto kaže, da je samo na račun dopolnilnega zavarovanja ustvarila milijon in pol minusa, leto poprej pa sedemmilijonski plus. Kot odgovarjajo, so porabljali rezerviran višek denarja, ki se jim je nabral v času epidemije. In še: Če se bo trend rasti odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval, bo dvig premije neizogiben tudi zanje. Podobno odgovarja Vzajemna.
Neuradno naj bi zavarovalnici cene dvignili v prihodnjih mesecih.
Kaj pravijo v koaliciji?
Ta podražitev je zdaj še dodatna brca vladi in koaliciji, da izpolni svojo zavezo iz koalicijske pogodbe o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od vseh treh koalicijskih strank je bilo danes slišati, da morajo ta cilj zasledovati in uresničiti po pogodbi do konca prihodnjega leta.
Konkretnih rešitev sicer še ni na mizi, te bodo pripravili v strateškem svetu, a jasno je, da samo ukinitev dopolnilnega zavarovanja problema ne bo rešila, saj bo ta denar nekje treba – tako ali drugače – dobiti. Tako bi šlo pravzaprav za preoblikovanje financiranja zdravstvenega sistema in iskanje nadomestila za več 100 milijonov evrov.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje so sicer poskušali ukiniti že najmanj štirje zdravstveni ministri, a neuspešno. Ta dilema je, spomnimo, sprožila tudi razpad prejšnje levosredinske vlade, ko Šarčeva vlada ni podprla ukinitve, Levica pa ji je odtegnila podporo.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.