Je bilo popravilo avtobusa nepotrebno, cena pa izsiljena in previsoka?

Poročali smo že, da je 31. decembra lani v Celju skupaj z voznikoma avtobusa obtičalo 51 državljanov Moldavije, ki so bili na poti na Portugalsko, a se jim je pokvaril avtobus. Zaradi zapletov s plačilom za popravilo avtobusa niso mogli nadaljevati poti. Za to, da niso ostali na mrazu in silvestrske noči preživeli pod milim nebom, je poskrbela tamkajšnja civilna zaščita, ki jim je priskrbela prenočišče in hrano. 

Po besedah poveljnika Teodorja Goznikarja so potniki na prostem, nekateri brez ustreznih oblačil za ta zimski čas, stali devet ur, bili so prepuščeni sami sebi. "Zeblo jih je, bili so lačni. Zaradi epidemije tudi zanje velja prepoved gibanja po državi, zato se je civilna zaščita hitro odzvala in poskrbela zanje," je povedal. Zanje so organizirali nadomestni avtobus podjetja Nomago, ki jih je varno pripeljal do celjskega hostla, kjer so jim priskrbeli hrano in pijačo. Naslednji dan, ko se je Veleposlaništvo Republike Moldavije na Portugalskem s podjetjem dogovorilo za popravilo in je bil avtobus popravljen, pa je ta nadaljeval svojo pot. 

Je avtobus sploh potreboval popravilo?

Odvetniška pisarna iz Slovenj Gradca je zdaj po pooblastilu voznika avtobusa, moldavskega državljana Milosa Mihaela, na Dars naslovila pritožbo zoper ravnanje njihovega izvajalca, vlečne službe Žonta, pri čemer naštevajo številne nepravilnosti, ki so nastale v postopku izvajanja avtovleke in popravila avtobusa. 

Kot navajajo, je bil omenjeni avtobus ob eni uri zjutraj parkiran na počivališču Lom, kamor ga je Policija napotila ob redni kontroli prometa na avtocesti. Ko so ga policisti že pregledali in niso ugotovili nepravilnosti, se je ob avtobusu ustavilo vozilo v lasti družbe Žonta. Mehanik, za katerega ni znano, na čigavo pobudo je prišel na kraj dogodka, je voznika seznanil, da avtobus stoji postrani in ima težave s podvozjem. Ker okvare po njegovih besedah ni bilo mogoče sanirati na kraju, je bilo avtobus treba z vlečno službo odpeljati na servis. Voznik je sicer menil, da je avtobus v voznem stanju in bi pot lahko nadaljeval, a je zaradi varnosti na to pristal. Mehanik mu ni dovolil, da bi avtobus odpeljal sam, pač pa je vztrajal pri avtovleki, pojasnil pa mu je tudi, da servis Scania v Ljubljani, ki je pooblaščen za servis omenjenega avtobusa, ne dela, zato ga bodo morali odpeljati na popravilo v Celje. 

Pri tem je mehanik vozniku avtobusa dal v podpis delovni nalog, ne da bi mu bila vsebina dokumenta razložena v jeziku, ki ga razume (dokument je bil v slovenskem in angleškem jeziku, a voznik ne razume ne enega ne drugega). Podpisal je torej nekaj, česar ni razumel.

Pozneje se je tudi izkazalo, da je bila informacija o tem, da servis v Ljubljani ne deluje, zavajajoča, saj je ta 31. 12. 2020 deloval med 6.30 in 13. uro, torej so avtobus po nepotrebnem odpeljali v Celje. 

Avtobus zadrževali, dokler niso dobili plačila

Avtovleka je avtobus v Celje pripeljala ob 9. uri zjutraj, za popravilo pa so na servisu potrebovali približno dve uri. Predstavnik družbe Žonta je nato od voznika želel plačilo, a mu računa za opravljeno storitev ni izdal. Ker voznik pri sebi ni imel dovolj gotovine, mu je plačal 600 evrov, za kar pa ni prejel nobenega potrdila. Podatke o preostalem znesku za plačilo – 4.500 evrov – pa so posredovali družbi Davia Travel iz Lizbone, ki je pogodbeni partner moldavskega prevoznika. 

Ta je na račun družbe Žonta znesek nakazala v roku nekaj ur, a zaradi časovnega trajanja bančne transakcije plačilo ni prispelo takoj. Zato družba Žonta avtobusa ni želela predati voznikoma, pač pa ga je zadrževala, dokler ni prejela plačila. Posledično so potniki in voznika čakali na parkirišču "na mrazu, brez hrane, skratka v nemogočih pogojih vse do 16. ure, ko je zanje poskrbela celjska civilna zaščita", navaja odvetnik.

"Naš klient si je ob pomoči svojega pogodbenega partnerja in plačnika družbe Davia Travel ter ob pomoči ambasade republike Moldavije na Portugalskem prizadeval, da bi družba Žonta izročila avtobus, saj je bil bančni transfer za plačilo storitve izveden 31. 12. 2020, vendar družba Žonta ni želela izročiti avtobusa, vse dokler ni prejela plačila na svoj transakcijski račun, in je avtobus izročila šele 1. 1. 2021 ob 9. uri zjutraj."

Kot poudarjajo, je bilo plačilo družbe Davia Travel izvršeno 31. 12. 2020 ob 14.54, in to ne glede na to, da družba Žonta računa za opravljeno storitev sploh ni izdala. Še več – voznik računa vse do danes ni prejel. Je pa 4. januarja prejel dva predračuna, datirana z 31. 12. 2020. 

"Naš klient meni, da nobeno popravilo avtobusa ni bilo potrebno, saj avtobus ni bil pokvarjen oziroma tehnično neustrezen, tako da ne bi mogel nadaljevati vožnje proti Portugalski. Zato je stališče naše stranke, da je bilo plačilo neutemeljeno in izsiljeno s strani družbe Žonta ob njenem samovoljnem izvrševanju retencijske pravice," še navajajo v odvetniški družbi. 

Pribitki, več obračunanih ur in brez specifikacij o okvari 

Izpostavljajo tudi več spornosti v predračunih. Delo je bilo obračunano kot delo izven rednega delovnega časa s pribitkom 30 odstotkov na osnovno ceno storitev, kar je neutemeljeno. Avtovleka se je namreč izvajala med 7. in 9. uro, 30-odstotni pribitek pa se glede na cenik Darsa obračuna, če se vleka izvaja v nočnem času. Poleg tega so na predračunu obračunali vleko, ki naj bi trajala štiri ure, čeprav je trajala le dve. Na obeh predračunih je bila obračunana vleka vozila, na enem v višini 700 evrov, na drugem pa "v enkrat višjem znesku, kot bi bilo utemeljeno". Obračunali so tudi ceno prevoza za 51 potnikov in dva voznika na relaciji Lom–Celje v znesku 900 evrov, pri čemer "ni jasna osnova za obračun te storitve niti ni nikakršne obrazložitve". Na predračunu je tudi obračunanih šest ur dela mehanika, čeprav je bilo delo končano v dveh urah. Ni jasno, kaj naj bi predstavljala uporaba sanitarij in kaj administrativni stroški. Na predračunu tudi ni nobenih specifikacij o tem, kaj so na avtobusu sploh popravljali.

Družba Žonta je po mnenju odvetnika kršila zakonodajo, poslovne običaje in prakse – tako s kršitvami predpisov o finančnem poslovanju kot s kršitvami obligacijskega zakonika, pogodbenih določil in dobrih poslovnih običajev. Povsem neustrezno, necivilizirano in nekulturno naj bi bilo tudi komuniciranje njihove uslužbenke z uradniki ambasade na Portugalskem, v kar pa se njihov klient ne spušča, še pravijo.

"Takšna ravnanja vašega izvajalca storitev, še posebej če gre za poslovna razmerja s tujimi koristniki storitev, nedvomno škodujejo ugledu Republike Slovenije in vaši cenjeni družbi," je odvetnik opozoril Dars in izrazil upanje, da bo ta ukrepal zoper izvajalca. Dodal je, da njegov klient zaradi možnosti odškodninskih zahtevkov s strani potnikov, ki so imeli "zaradi nezakonitega ravnanja vašega izvajalca izredno zanimive novoletne praznike in silvestrovo", razmišlja tudi o neposrednih zahtevkih zoper družbo Žonta. 

Odvetnik družbe Žonta: Policija je vozniku zaradi napake na avtobusu prepovedala nadaljnjo vožnjo

Za odziv smo prosili tudi družbo Žonta. Njihov pravni zastopnik nam je pojasnil, da z dopisom, ki ga je prejel Dars, niso seznanjeni. "Kot pravni zastopnik družbe Žonta, d. o. o., vam sporočam, da moja stranka ni prejela dopisa od odvetnika, ki bi se nanašal na dogodek z dne 31. 12. 2020 in na avtobus iz Moldavije. Po zagotovilih moje stranke so njeni delavci storili vse potrebno, da so odpravili napako na avtobusu, zaradi katere je slovenska policija vozniku avtobusa prepovedala nadaljnjo vožnjo," je na naša vprašanja odgovoril odvetnik družbe Milan Krstić. Na navedbe in očitke voznika pa so se odločno odzvali: "Na neresnične navedbe moja stranka odgovarja s stavkom: 'Ni res.'"

V pritožbi vidijo zelo verjetno možnost, da je "nekdo po naročilu konkurenčne družbe naslovil pritožbo ali pripombe na Dars". "Pogosto se dogaja, da lastnik konkurenčne družbe s sedežem v Žalcu nagovarja stranke družbe Žonta, d. o. o, tako da se pritožijo zaradi raznih neutemeljenih razlogov," meni Krstić. Ob tem je poudaril tudi, da so družbo Žonta za njeno ravnanje in pomoč moldavskim državljanom pohvalili tudi moldavski konzularni predstavniki.

Dars: Zadevo skrbno preučujemo 

Na Darsu odgovarjajo, da so skladno z Zakonom o cestah (ZCes-1) in Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) kot upravljavci avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji dolžni poskrbeti za odstranitev vseh ovir z avtocest in s hitrih cest, med katere sodijo tudi okvarjena, poškodovana ali zapuščena vozila, ter s tem zagotoviti varen pretok prometa. 

Dars navedeno zagotavlja s pogodbenimi izvajalci odvoza vozil z avtocest in s hitrih cest, ki so bili skladno z določbo 5. a člena ZCes-1 izbrani na podlagi javnega poziva in s katerimi je bila sklenjena pogodba o odstranjevanju poškodovanih ali pokvarjenih vozil za obdobje petih let. 

"Glede konkretnega primera pojasnjujemo, da smo dopis odvetnika prejeli v petek, 15. januarja 2021. Zadevo skrbno preučujemo z vidika morebitnih kršitev pogodbe o odvozu vozil, sklenjene med DARS, d. d., in Žonta, d. o. o.; ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pri izvedbi odvoza navedenega vozila z avtoceste bomo tudi ukrepali," so zapisali.