Je bila revizija nakupa sodne stavbe pristranska?

Urad RS za nadzor proračuna ministrstva za finance je med izrednim pregledom ugotovil, da notranja revizija nakupa sodne stavbe na Litijski ni bila uvedena na podlagi odredbe tedanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je kot predstojnica organa neposredno nadrejena notranji reviziji in ima edina pravico odrejati izredne notranje revizije.

Urad je zaznal okoliščine, ki lahko ustvarjajo dvom v nepristranskost službe za notranjo revizijo ministrstva za pravosodje pri izvedbi revizije, ki se nanaša predvsem na dejstvo, da je bila revizija uvedena na zahtevo tedanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča. Ta je bil kot vodja enote revizijskega okolja hkrati odgovoren za nakup stavbe na Litijski.

Poleg tega urad dvomi v nepristranskost revizije, ker je zaznal neenakovredno obravnavo in vključevanje odgovornih oseb v revizijo. To ustvarja videz pristranskosti izvajanja notranjerevizijskih postopkov, kar predstavlja tveganje, da izsledki notranje revizije niso v celoti točni in verodostojni, so zapisali v poročilu.

Služba za notranjo revizijo kljub sumom storitve kaznivih dejanj, predstavljenih v povzetku in zaključku notranje revizije, ni pripravila poročila o nepravilnostih, ki bi ga morala posredovati predstojniku in uradu za nadzor proračuna, so še opozorili v poročilu.

"Zaradi vseh ugotovljenih neskladij obstaja tveganje, da cilji in namen revizijskega pregleda na ministrstvu za pravosodje odstopajo od potreb in namenov poslovodstva, da se notranjerevizijske aktivnosti ne izvajajo dovolj sistematično in metodično ter da so posledično revizijski izidi lahko pristranski in netočni," je zapisal urad.

Kot so sporočili za STA, se bo urad o uvedbi inšpekcijskega nadzora odločil po prejemu in proučitvi vseh informacij v zvezi z nakupom nepremičnine. Skladno s pristojnostmi na področju notranjega nadzora javnih financ pa ni preverjal ugotovitev in zaključkov notranje revizije ministrstva za pravosodje po njihovi vsebini, so še navedli v poročilu.

Minister Boštjančič: Notranja revizija nakupa stavbe na Litijski politično motivirana

Ministra za finance Klemna Boštjančiča ugotovitve Urada RS za nadzor proračuna o pristranski notranji reviziji ministrstva za pravosodje o nakupu sodne stavbe na Litijski v Ljubljani ne presenečajo. 

Boštjančič je povedal, da je "nekaj podobnega", kar je ugotovil urad, pričakoval glede na osnovne podatke o notranji reviziji in svoje izkušnje z revidiranjem. Kot je poudaril, pa notranje revizije nikakor ni želel komentirati pred dejanskim poročilom urada.

Verjame, da je urad z ugotovitvami vsaj delno demantiral vse kritike in tudi medije, ki so na podlagi notranje revizije v tej zadevi kritizirali ministrstvo za finance, je dodal v odzivu.

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec Sebastjan Vežnaver. Slednji je zanjo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Spomladi so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Posel je terjal tudi politične posledice. S čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Švarc Pipanova. Premier Robert Golob pa je sedanjo ministrico za pravosodje Andrejo Katič julija pozval, da razčisti postopek nastanka poročila. Ministrstvo se je med drugim odločilo za zunanjo revizijo, po informacijah STA pa so na ministrstvu končno poročilo že prejeli.

Pravilnost nakupa je v okviru revizije realizacije lanskega proračuna pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče. Revizorji so med drugim ugotovili, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. V navedenem primeru namreč ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.