Tožilka Specializiranega državnega tožilstva, ki vodi in usmerja preiskavo, je po naših podatkih namreč že pred časom zahtevala, da jo NPU seznani, kdo vse, poleg članov specializirane preiskovalne skupine, se bo še seznanjal z zaupnimi podatki glede preiskave o pranju denarja. Predlog je bil, da se Lazarjeva zaradi osebnega poznanstva z glavnim osumljencem izloči.
To se je menda tudi zgodilo, o čemer je bilo po naših informacijah obveščeno tudi tožilstvo. Kljub vsemu pa je Lazarjeva vseeno vedela, kdaj bo imel Snežič hišne preiskave, očitno pa je seznanjena tudi z vsebino te preiskave, saj je včeraj dala izjavo za medije.
Rok Snežič se je neuradno v torek zvečer iz Bosne vrnil v Slovenijo, torej dan pred hišnimi preiskavami. A naslednje jutro, ko so ga obiskali kriminalisti, ga ni bilo na nobenem naslovu, ki jih uporablja. Kje je bil včeraj, tako ostaja skrivnost. Da naj bi bili osumljenci pripravljeni na prihod preiskovalcev, menda kažejo tudi druge okoliščine v hišnih preiskavah, vendar podrobnosti niso znane. Na policijo smo poslali vprašanja, ali držijo informacije, da naj bi se v. d. direktorice NPU izločila iz preiskave. Odgovorili so: "Dr. Petra Grah Lazar pojasnjuje, da se je zaradi medijskih očitkov glede poznanstva z g. Rokom Snežičem sama predhodno izločila prav iz razlogov, da ji nihče ne bo mogel očitati vpliva na predkazenski postopek, uhajanja informacij ali drugih neutemeljenih očitkov, ki se pojavljajo v javnosti. O izločitvi je bil tudi seznanjen SDT RS." Dodali so tudi: "Glede na nekatere navedbe v medijih v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada dr. Petra Grah Lazar pojasnjuje, da z g. Rokom Snežičem ni v stiku, z njim ne komunicira in se z njim ne sestaja. Z g. Rokom Snežičem sta zgolj znanca iz mladosti, saj sta približno enake starosti in oba prihajata iz Maribora." A kot smo že poročali ne gre le za znanca iz mladosti. Po naši informacijah sta se družila pred leti, ko je bila Lazarjeva zaposlena kot kriminalistka na NPU, Snežič pa jo je po službi večkrat čakal pred stavbo NPU.
Poraja se vprašanje, zakaj je potem včeraj dajala medijem izjave o tej preiskavi, ali je bila seznanjena, kdaj bodo hišne preiskave in kako komentirajo navedbe v medijih, da so bili osumljenci vnaprej seznanjeni, kdaj bodo imeli preiskave oziroma, da se jim je glavni osumljenec celo izognil. In še, ali bodo zaradi vseh okoliščin morda uvedli tudi notranje varnostni postopek in preverili očitke zoper direktorico NPU. "Policija sicer vedno začne notranjevarnostni postopek na podlagi podatkov, zbranih obvestil, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja. V notranjevarnostnem postopku ugotavlja dejstva in okoliščine odklonskih pojavov in ravnanj. Če se z notranjo preiskavo ugotovi sum storitve kaznivega ravnanja, policija uvede ali predlaga uvedbo postopka pred pristojnimi organi in sprejme ukrepe za vzpostavitev notranje varnosti.
Tudi v tem primeru bo enako ravnala." so nam odgovorili in še zapisali: "Dr. Petra Grah Lazar še dodaja, da sta jo vodja preiskave in preiskovalec seznanila, da se bodo hišne preiskave opravljale, vendar ne, kje se bodo opravljale, kdo so osumljene osebe, kakor tudi ne o vsebini. Na koncu še zaključuje, da je bila o izvedbi hišnih preiskav seznanjena zgolj zaradi potrebe po večji prisotnosti kriminalistov, ki jih je bilo treba zagotoviti za nemoteno izvedbo operativnih ukrepov."
Smo pa prejeli odgovor tudi s Specializiranega državnega tožilstva.
Odgovor tožilstva: "V oktobru 2020 (je bil) na NPU posredovan dopis, s katerim je bilo opozorjeno, da gre za zadevo v fazi predkazenskega postopka, zato je še posebej potrebno paziti, da so o delu na zadevi seznanjeni samo člani specializirane preiskovalne skupine, posebej je bilo opozorjeno na 37., 38. in 39. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da mora biti vsaka uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, da se mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo za preprečevanje korupcije, ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Če komisija ugotovi, da je uradna oseba v obravnavani situaciji vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da obstaja nasprotje interesov, vendar je kljub temu ravnala v nasprotju z določbami o preprečevanju nasprotja interesov, komisija o tem obvesti druge pristojne organe.
Glede drugih dveh vprašanj (ali sta bila osumljenca obveščena) pojasnjujemo, da sta dva izmed osumljencev navajala, da ju včeraj-v času hišnih preiskav- ni bilo v Republiki Sloveniji, in v kolikor bodo podane še druge sumljive okoliščine, da je prišlo do odtekanja informacij, bo tožilstvo v sodelovanju s policijo sume preiskalo, saj je nedopustno, da bi takšne informacije v tej fazi odtekale v javnost. Z odtekanjem informacij je namreč ogrožena učinkovita izvedba hišnih preiskav."
Spomnimo, afera je nastala že pri hišnih preiskavah pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku lansko leto, ko je strankarski medij v lasti poslancev SDS že dan pred hišnimi preiskavami objavil zaupne podatke iz sodnih odredb za hišne preiskave in vsem osumljencem sporočil, da prihajajo kriminalisti NPU. To se v 30-letni zgodovini slovenske policije še ni zgodilo, da bi kdo objavil vsebino sodnih odredb še pred hišnimi preiskavami pri osumljencih kaznivih dejanj. Po 8 mesecih pa policija še vedno ni ugotovila, kdo je poskrbel, da so šle zaupne informacije v javnost in do osumljencev.
Osumljenci dvignili več kot 20 milijonov evrov gotovine?
Rok Snežič in državljanka BiH Dijana Đuđić naj bi bila med glavnimi organizatorji spornih poslov, čeprav je kaznivih dejanj osumljenih kar 19 ljudi. Urad za preprečevanje pranja denarja je po naših informacijah ugotovil, da so bančne transakcije Đuđićeve povezane z več kot 10 državljani BIH, ki so v Sloveniji, na Madžarskem in v Avstriji že od leta 2016 odpirali transakcijske račune, kamor so prejemali različna nakazila pravnih in fizičnih oseb. Ta denar naj bi si potem nakazovali med povezanimi računi in ga na koncu vedno dvignili v gotovini. Po neuradnih podatkih naj bi državljani BiH z različnih bančnih računov v gotovini dvignili več kot 20 milijonov evrov. Dijana Đuđić naj bi na račun prejemala zelo visoke zneske, tudi po več kot milijon evrov, kar je nato vedno dvignila v gotovini.
Tudi pri njej so kriminalisti včeraj opravili hišno preiskavo. In še pri sedmih drugih osumljencih, odredbe pa je izdalo sodišče v Banjaluki in Prijedoru. Oba, tako Snežič kot Đuđičeva, sta po naših informacijah kaznivih dejanj osumljena tako v slovenski kot v bosanski kriminalistični preiskavi. Pa tudi nekateri drugi osumljenci se pojavljajo v obeh preiskavah. Snežič naj bi bil organizator spornih poslov, omogočil naj bi finančni sistem, v katerega so bile vpletene vse slamnate osebe, ki so izstavljale fiktivne račune. Nadziral naj bi tudi dvige gotovine. Preiskovalci NPU sumijo, da so osumljenci pridobili približno 7 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.
Pranje denarja za 5-odstotno provizijo?
Poznavalci zgodb o organiziranem pranju denarju v Sloveniji razlagajo, da naj bi Snežič podjetjem ali fizičnim osebam, ki želijo oprati denar, v povprečju za to »storitev« zaračunal pet odstotkov provizije. Stranke mu prinesejo gotovino, ki si jo potem v BiH na račun položi Dijana Đuđić, nato pa od tam prenakaže na svoje račune v drugih državah. Z osebo, ki je dala denar, pa pri notarju sklenejo posojilno pogodbo in prikažejo, kot da je Đuđićeva nekomu posodila večjo vsoto denarja, pogodbo pa zavarujejo še z vpisom zastavne pravice na nepremičnini. Tako strankam pomagajo oprati denar. Kako te posle komentira Rok Snežič, smo ga želeli vprašati že včeraj, a se na naše klice ni odzival. Prav tako mu tudi danes telefon zvoni v prazno.
Po tem, ko je v javnost prišla afera s kreditiranjem SDS in se je razkrilo, da naj bi Đuđićeva denar posodila tudi tej stranki, pa naj bi Snežič za takšne manevre uporabljal druge državljane BiH. Koliko takšnih poslov preiskuje tudi policija, ni znano. Po naših informacijah pa naj bi več kazenskih ovadb zaradi izstavljanja fiktivnih računov, ponarejanja listin in spornega poslovanja v različnih slovenskih podjetjih zoper Dijano Đuđić in druge vpletene vložila tudi Finančna uprava oziroma različni finančni uradi, ki so v inšpekcijskih postopkih odkrili nepravilnosti.
KOMENTARJI (548)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.