Pridobili smo dve elektronski sporočili, ki ju objavljamo v nadaljevanju članka. Gre za sporočili, ki razkrivata, kakšni posli so se odvijali v ozadju propada Biobanke, podjetja, ki že tedne razburja starše, ki so v tamkajšnji kriobanki shranili celične in tkivne vzorce svojih otrok. Za njihovo hrambo so vnaprej plačali več tisoč evrov.
Iz sporočil je razvidno, da je Biobanka hranila več kot 3500 takšnih vzorcev, pri čemer bi večina morala biti shranjena za obdobje 20 let. Za lažje razumevanje: ti vzorci so last več kot sedem tisoč staršev, večinoma iz Slovenije.
Ljubljansko okrožno sodišče je pred dnevi ustavilo postopek izbrisa Biobanke brez likvidacije. Sodišče je namreč, potem ko so starši – upniki – vložili ugovore, ugotovilo, da ima Biobanka do staršev neporavnane obveznosti. Preprosto povedano to pomeni, da bo Biobanka najverjetneje končala v stečaju. Stečajni upravitelj bo imel dostop do celotne dokumentacije, starši pa bodo lahko prijavili svoje terjatve.
Biobanko prodajali
Prvo elektronsko sporočilo je bilo poslano februarja letos. Njegov avtor je eden od zaposlenih v podjetju Educell. Educell je sestrsko podjetje Biobanke, ki je imelo istega lastnika, švicarsko družbo MBSI Medical Biobank Swiss Institute, in je delovalo v istih prostorih kot Biobanka. Obe podjetji sta propadli; prvo septembra, drugo pa oktobra.
V sporočilu je zapisano: "Ker bomo v podjetju Biobanka v letu 2024 opustili dejavnost shranjevanja popkovnične krvi in popkovnic (prav tako tudi shranjevanje vzorcev iz zobkov), vam /.../ ponujamo prevzem opravljanja te dejavnosti."
Odgovorni so torej aktivno iskali kupca, ki bi bil pripravljen prevzeti vzorce Biobanke "skupaj s posodami za shranjevanje". Poleg tega bi moral kupec prevzeti tudi stranke, "s katerimi so že sklenjene pogodbe, niso pa še realizirane". V Biobanki so namreč kljub temu, da so vedeli, da bodo opustili dejavnost, še naprej sklepali pogodbe s starši za 20-letno shranjevanje matičnih celic.
V zameno za prevzem poslov Biobanke so zahtevali 135 tisoč evrov, kar naj bi predstavljalo "plačilo nadomestila za opustitev dejavnosti". Vse to se je dogajalo v času, ko je Biobanka še imela polno operativnega direktorja Marka Strbada. Slednji je sicer izredno odpoved podal mesec dni kasneje.
V uredništvu sicer razpolagamo s celotnim elektronskim sporočilom, vendar smo v spodnjem infogramu določene podatke zaradi varovanja novinarskega vira zabrisali.
Staršev niso obvestili, da bodo prenehali poslovati
Kljub temu, da so torej v Biobanki iskali kupca, da so še naprej sklepali pogodbe za hrambo popkovnične krvi s takrat še bodočimi starši, pa kot smo izvedeli neuradno, staršev niso obvestili o načrtovanem propadu Biobanke.
Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi bilo v začetku letošnjega leta sklenjenih več kot 300 novih pogodb. To pomeni, da je Biobanka, če so starši za hrambo enega vzorca plačali v povprečju dva tisoč evrov, samo v prvih tednih leta 2024 zaslužila okoli 600 tisoč evrov.
V nadaljevanju avtor elektronskega sporočila sicer sporoča potencialnemu kupcu še: "O podrobnostih eventuelnega prevzema dejavnosti se lahko dogovarjamo, razen o plačilu nadomestila. Ponudba je veljavna 30 dni." Na koncu dodajajo, da bodo pogodbo sklenili z najugodnejšim ponudnikom.
Miomir Kneževič – namestnik odgovorne osebe za celice in tkiva
Drugo elektronsko sporočilo pa razkriva, da je bil namestnik odgovorne osebe za celice in tkiva v Biobanki vse do začetka avgusta Miomir Kneževič. Prav tisti biotehnolog, ki se je aprila zaposlil v podjetju GaiaCell, katerega lastnica je Gordana Živčec Kalan. Spomnimo, Živčec Kalanova že več tednov trdi, da ne ve, kdo je zapustil vzorce.
Gordana Živčec Kalan, 28. november 2024: "Ko sem najela prostore v tej stavbi, so bili v njih ti vzorci, zapuščeni od 17. aprila letos. (...) Ker smo ugotovili, da vzorci potrebujejo podporo, nadzor, vzdrževanje, se je to zagotovilo skozi vse to obdobje, kljub temu da GaiaCell takrat ni imel niti dovoljenja, niti to ni bil naš interes."
Avtor tega elektronskega sporočila je prav Kneževič. Sporočilo, napisano v angleščini in datirano na 2. avgust letos, je bilo naslovljeno na direktorja švicarskega lastnika Biobanke.
"Pišem vam v zvezi s trenutnim stanjem podjetja Biobanka /.../ Obveščam vas o pomembnih zadevah, ki zahtevajo vašo takojšnjo pozornost in ukrepanje," piše Kneževič. Med drugim v sporočilu razkrije, da Biobanka od začetka avgusta nima več najemne pogodbe za prostore v Trzinu in da so prvega avgusta vsi tam zaposleni podali odpoved. Tudi Kneževič sam.
'Resno tveganje za propad vzorcev'
Kneževič v sporočilu švicarske lastnike jasno opozarja, da so dolžni zagotoviti nemoteno delovanje in varno shranjevanje vzorcev, da bi preprečili morebitno škodo in pravne posledice.
Med drugim zapiše: "V kriobanki je trenutno shranjenih več kot 3500 vzorcev. S posameznimi lastniki teh vzorcev obstaja poslovni odnos za shranjevanje celičnih in tkivnih vzorcev za obdobje 20 let. Zaradi zgoraj navedenih težav obstaja resno tveganje za propad teh vzorcev."
Kneževič v odgovorih na naša novinarska vprašanja potrjuje, da je bil odgovoren za tkiva Biobanke do začetka avgusta letos. Istočasno pa je bil zaposlen tudi v podjetju GaiaCell. "V Gaiacell sem bil delno zaposlen od aprila 2024, v Biobanki pa minimalno (nekaj odstotkov) od aprila 2024 do konca julija 2024 zaradi nalog nadomestne odgovorne osebe za celice in tkiva." Ob tem dodaja, da julijske plače ni prejel.
Na konkretno vprašanje, ali je Gordano Živčec Kalan obvestil, da je prav on odgovorna oseba za celice, pa: "Dr. Kalanova je bila seznanjena s situacijo in je ravno zato poskušala pomagati. O svojem dejanju je prosila Komisijo za medicinsko etiko za mnenje in dobila odgovor, da je bila zaščita vzorcev pravilno etično delovanje."
Gordana Živčec Kalan je dopoldne odgovorila na naše novinarsko vprašanje. "Dr. Miomir Knežević me je obvestil, da je nadomestna odgovorna oseba v Biobanki aprila 2024, kar sovpada s časom, ko je Biobanko zapustil dr. Marko Strbad. Prav tako je prosil, da poskrbimo za vzorce, sicer bodo propadli v nekaj dneh, kar bi se brez njegovega aktivnega pristopa k reševanju nastalih razmer nedvomno zgodilo. Obvestil je tudi JAZMP," pojasnjuje.
Javna agencija za zdravila skriva dokumentacijo
Že pred skoraj dvema mesecema smo od Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) zahtevali, da nam posredujejo vsa dovoljenja, ki so jih izdali Biobanki, Educellu in GaiaCellu, ter vse zapisnike inšpekcijskih postopkov, izvedenih v Biobanki in Educellu. V uredništvu smo namreč pridobili informacije, da naj bi bila dovoljenja Biobanki za upravljanje s tkivi in celicami, namenjenimi zdravljenju ljudi, izdana kljub temu, da niso izpolnjevali vseh zakonsko določenih pogojev. JAZMP naj bi tako Biobanki med drugim izdal dovoljenje, čeprav niso imeli ustreznih sporazumov za nadomestno shranjevanje matičnih celic, kar je eden glavnih pogojev za izdajo takšnega dovoljenja.
Spomnimo, Biobanka je imela sklenjen sporazum s podjetjem Celica, vendar le za nekaj vzorcev in ne za več tisoč vzorcev, kolikor so jih dejansko hranili v Biobanki. Takšnega sporazuma JAZMP po zakonu ne bi smel sprejeti.
Peti odstavek 27. člena Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje: "Agencija zagotovi, da imajo ustanove za tkiva in celice pripravljene vse sporazume in postopke, ki zagotavljajo, da bodo ob prenehanju dejavnosti iz kakršnega koli razloga shranjena tkiva in celice premeščena v drugo ustanovo za tkiva in celice, ki ima v skladu s 7. členom tega zakona dovoljenje za izvajanje dejavnosti, določenih v 2. členu tega zakona."
Javna agencija, ki jo vodi direktor Momir Radulović, pa zahtevane dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, ali je JAZMP v primeru Biobanke deloval kot zakonit varuh pravic staršev matičnih celic, ne želi izročiti. Čeprav Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da mora organ takšne zahteve obravnavati nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni, so se v agenciji odločili, da bodo izkoristili maksimalne roke.
Iz Odvetniške pisarne Vrtačnik, ki zastopa 760 staršev in prek 1000 otrok, ki so oškodovanci v zadevi Biobanka, so pred dnevi sporočili, da so si v preteklih mesecih intenzivno prizadevali za rešitev, ki bi zagotovila takojšnjo zaščito celic in tkiv, in sicer na način, da bi hrambo začasno prevzela javna institucija s sedežem v Sloveniji.
V zvezi z varstvom tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, je namreč, skladno z določbami veljavne zakonodaje, nedvomno izkazan javni interes, pravijo. "Pri javnih institucijah smo naleteli na razumevanje in posluh, prav tako se je izkazalo, da je takšna rešitev izvedljiva. Upamo, da bo rešitev v izogib nadaljnji negotovosti za starše ter nadaljnjemu nastajanju škode čimprej podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS," so še dodali.
Pri nas bi takšno količino matičnih celic sicer lahko shranili javni zavodi, kot so Medicinska fakulteta, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.