Je bil nadzor zakonit?

Večina članov odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je ugotovila, da je bila aktivnost policije v tem primeru usmerjena le v zagotavljanje javnega reda in miru ter preprečevanje ogrožanja varnosti, medtem ko pojasnila policije in tožilstva poslancev LDS in SD niso prepričala, da je policija v tem primeru ravnala zakonito.

Poslanci LDS so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili zaradi domnevne prekoračitve policijskih pooblastil v primeru policijskega nadzora nad družino Strojan. Po novinarski konferenci varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka 23. januarja, na kateri je predstavil domnevna dejanja policije, ko naj bi ta tajno spremljala in nadzorovala družino Strojan, je namreč v javnost prišel zapis iz dnevnika operacijsko-komunikacijskega centra postojnske policijske uprave.

Navedbe iz zapisov pa porajajo sum, da je policija presegla svoja pooblastila, saj za sledenje in omejevanje gibanja romske družine ni imela nobene odredbe tožilstva ali sodišča, je opozorila poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler. V LDS so prepričani, da je šlo v tem primeru za osredotočeno zbiranje podatkov o določenih posameznikih, ki niso osumljeni kaznivih dejanj, ter njihovo omejevanje gibanja, pravi poslanka. Zato so od predstavnikov vlade zahtevali določena pojasnila. Zanima jih, kakšna je bila vloga ministrstva za notranje zadeve pri aktivnostih policije v primeru nadzora družine Strojan ter kdo je dal vpletenim policijskim upravam navodila za takšno podrobno sledenje in nadzorovanje Strojanovih.

Tudi poslanec SD Miran Potrč je zahteval odgovore na nekaj vprašanj. Tako ga je zanimalo, v katerem zakonskem členu je imela policija pooblastilo za ravnanje v času spremljanja družine Strojan, kdo je takšno ravnanje odredil in s kakšnim ciljem. Tako Potrč kot njegova poslanska kolegija Majda Potrata sta predlagala, naj policija pripravi pisne odgovore, iz katerih bi se dalo razbrati, na kateri podlagi je policija delovala in kdo je takšno delovanje odredil.

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je poudaril, da v primeru nadzora nad Strojanovimi ni šlo za nobene prikrite preiskovalne ukrepe ter zagotovil, da je policija deloval v okviru zakonov, skliceval pa se je na 34. in 39. člen zakona o policiji. Slednji denimo določa, da lahko policija na določenem območju, če je mogoče pričakovati ogrožanje varnosti, pregleda in omeji gibanje. Pri nadzoru Strojanovih pa je šlo zgolj za opazovanje brez tehničnih sredstev, kar ni prikrit preiskovalni ukrep, za katerega bi policija potrebovala dovoljenje državnega tožilca.

Incident, v katerem je bil Brane Kajdiž poškodovan, se je zgodil konec novembra. Takrat se je v Ambrusu zbralo okoli 800 krajanov, ki so želeli preprečiti vrnitev romske družine Strojan, za red in mir pa je skrbelo okoli 150 policistov posebne enote. Napetost se je stopnjevala, nato je počilo. V prerivanju s policisti so bili poškodovani trije protestniki, med njimi najhuje Kajdiž, ki je prestal dve težki operaciji. Zaradi dogodka se mu je osebno opravičil notranji minister Dragutin Mate.

Zdaj pa je policija Kajdiža zaslišala in ga ovadila zaradi preprečitve uradne dejanje zaščite premoženja Strojanovih. Dopoldne je tako Kajdiž skupaj z odvetnikom prišel na ljubljansko policijsko upravo, kjer so mu povedali, da mu grozi do pet let zapora. "Za resnico ve celotna Slovenija, razen policije. Policija je lagala že na samem začetku," je dejal ob prihodu.

Ker je menil, da so okoliščine dogodka že dovolj znane, ni odgovarjal na vprašanja, je povedal njegov odvetnik Andrej Jernejčič. Najbolj pošteno bi bilo, da bi se opravičili, kot se je minister Mate, in priznali napako, da so prekoračili pooblastila, meni Kajdiž. Minister Mate pa pravi, da policija samo opravlja svoje delo in da se v to ne bo vmešaval.

Sicer pa je tudi Kajdiž zaradi poškodb ovadil neznane policiste. Preiskava še ni končana.