Slovenija

Je arbitraža zadnja rešitev?

Zagreb/Ljubljana, 12. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
T.R./STA/E.Ž.
Komentarji
0

O možnosti arbitraže za razrešitev odprtega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško vse bolj razmišljajo tudi slovenski politiki. Čeprav se državi uradno še nista izrekli za arbitražo, vse kaže na to, da druge rešitve ni.

"Slovenska vlada mora pripraviti vse potrebne argumente, zlasti zgodovinske, ki bi bili lahko v pomoč slovenskim interesom pri končni odločitvi," poudarja predsednik ZLSD Borut Pahor. Arbitraža je le ena od možnosti, ki pa lahko pomeni odlaganje problemov v daljno prihodnost, menijo v Slovenski ljudski stranki. Po drugi strani pa, tako SLS, nima smisla siliti v bilateralni sporazum, saj Račan zanj noče več slišati. "Vprašanje je, ali je pogajalsko dobro izhodišče, da tako izpostavljaš nek sporazum o meji, ki ga je sicer sprejela vlada in podprl odbor parlamenta za zunanjo politiko, ki pa je bil s strani Slovenije velikanski kompromis in zelo boleč ter je v nekem segmentu tudi v nasprotju s temeljno ustavno listino," pojasnjuje predsednik SLS Janez Podobnik. Mejni sporazum pa ne sme biti izhodišče za arbitražo, meni Podobnik, ker bi naši državi predvsem zaradi sporne kopenske meje v tem primeru škodil.

Predsednik SDS Janez Janša je zanikal trditve, da je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tudžman leta 1992 ponudil Sloveniji Piranski zaliv v zameno za orožje. "Ta izjava je ena največjih neumnosti, kar sem jih kdaj slišal, saj je bilo leta 1992 jasno, da je Piranski zaliv slovenski in pod nadzorom slovenske policije, zato bi bilo neumno, če bi nam nekdo ponujal nekaj, kar je zagotovo naše," dodaja Janša.

Srečanje ribičev pod vprašajem

Predstavnika istrskih in piranskih ribičev, Kolec in Novogradec
Predstavnika istrskih in piranskih ribičev, Kolec in Novogradec FOTO: POP TV

Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list je napovedano nedeljsko srečanje slovenskih in hrvaških ribičev pod vprašajem. Obe strani sta mnenja, da je po dogovoru med premieroma obeh držav prišlo do sprememb, zaradi česar pogovori med ribiči ne bi bili smiselni. Istrski ribiči so tudi odločeni, da slovenskim ribičem ne bodo dovolili ribariti v hrvaških vodah, kljub temu, da to predvideva dogovor Drnovšek-Račan. Sprejetemu dogovoru med močno nasprotujejo tudi hrvaške opozicijske stranke. Predsednik ribiškega združenja Umag Daniele Kolec je kljub temu izrazil upanje, da bodo slovenski ribiči v nedeljo prišli na napovedane pogovore s hrvaškimi kolegi.

"Tudi če se ne bomo ničesar dogovorili, pa se moramo pogovarjati. Slovenci morajo slišati naše probleme, mi pa njihove. In če jim lahko pomagamo, bomo to tudi storili, če ne, pa bomo ostali prijatelji, kot smo bili doslej," je za 24 ur še povedal Kolec.

Predsednik slovenskega dela podkomisije za ribištvo v okviru SOPS Franc Potočnik in državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Strle pa se bosta v petek v Izoli sešla s slovenskimi ribiči. Ribiče bosta seznanila z vsebino torkovega dogovora med slovenskim in hrvaškim premierom, pa tudi o dogovorjenem glede tega režima na sredinem zasedanju stalne mešane komisije za izvajanje SOPS. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik Združenja poklicnih ribičev slovenske Obale Zlatko Novogradec.

Račan hrvaški vladi predstavil dogovor z Drnovškom

Hrvaški premier Ivica Račan pa je svojo vlado seznanil s torkovimi pogovori s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom v Zagrebu, kjer sta se v okviru prizadevanj za umiritev razmer dogovorila za vzpostavitev začasnega režima morskega ribolova na območju maloobmejnega sporazuma med državama (SOPS). Račan je ob tem napovedal, da bo vladi na prihodnji četrtkovi seji stalna mešana komisija za izvajanje SOPS predložila poročilo o doseženem pri definiranju tega začasnega režima in v tem okviru oblikovani predlog kodeksa obnašanja ribičev.

Slovenski ribiči
Slovenski ribiči FOTO: POP TV

Račan tudi pričakuje, da bodo k rešitvi še odprtih vprašanj glede gospodarskega ribolova prispevali tudi ribiči na obeh straneh. Ob tem je spomnil na pripravljenost vlad v Zagrebu in Ljubljani, da ribičem kompenzirata tisto, kar bodo zaradi potrebnih kompromisov morda z začasnim režimom izgubili. Dejal je še, da odprta vprašanja glede meje s Slovenijo, še posebej na morju, niso rešena z dvostranskim dogovorom, zato obstaja možnost pomoči nekoga tretjega preko arbitraže.

O odnosih s Slovenijo tudi odbor sabora

Predsednik ZLSD Borut Pahor
Predsednik ZLSD Borut Pahor FOTO: Dare Čekeliš

Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko bo na seji prihodnji torek razpravljal o poročilu o sestanku stalne mešane komisije za izvajanje sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Kot je povedal predsednik odbora Zdravko Tomac, je v interesu pol milijona ljudi z obeh strani meje in obeh držav, da ta težko dosežen sporazum uresničimo, ne pa da odpiramo nove probleme. Dogovor o začasnem režimu ribarjenja v Piranskem zalivu v prihodnjih treh mesecih je Tomac ocenil kot relativno dobrega. Dodal je, da bo uspeh tega dogovora v veliki meri odvisen od stališč strank, ki se bodo prihodnji teden sestale na seji odbora sabora za zunanjo politiko.

Ribiški kodeks se pripravlja

Vladi Slovenije in Hrvaške bosta najverjetneje že prihodnji teden obravnavali ribiški kodeks. Mešana komisija za izvajanje obmejnega sporazuma je na sestanku v sredo v vasi Cestice pri Varaždinu podkomisiji za ribištvo naložila, da za naslednje zasedanje pripravi kodeks o obnašanju ribičev na morju.

Po napovedih sopredsednika komisije za maloobmejni sporazum utegne ribiški kodeks začeti veljati že 23. septembra
Po napovedih sopredsednika komisije za maloobmejni sporazum utegne ribiški kodeks začeti veljati že 23. septembra FOTO: POP TV

Kodeks o obnašanju ribičev na morju bo, če ga bosta prihodnji teden odobrili hrvaška in slovenska vlada, od 23. septembra dalje urejal začasne pogoje ribarjenja v Piranskem zalivu v prihodnjih treh mesecih, sta sporočila sopredsedujoča mešani komisiji za maloobmejni sporazum (SOPS) Benjamin Lukman in Olga Kresović-Rugolja. Kodeks bo določal pravila obnašanja ribičev ter način reševanja morebitnih problemov, tako da ne bi prihajalo do incidentov.

Na zasedanju v sredo je prišlo do nasprotujočih izjav hrvaških in slovenskih predstavnikov glede obsega območja, kjer bo veljal začasni režim. Po nepotrjenih informacijah iz hrvaškega dela komisije se je izvedelo, da naj bi se kodeks nanašal le na sporni trikotnik med sredinsko črto, ki izhaja iz Piranskega zaliva, in južno mejo slovenskega policijskega nadzora. Sopredsedujoči komisiji Benjamin Lukman pa je zatrdil, da sta se premiera na torkovem srečanju dogovorila, da se bo nanašal na celotno območje na morju, ki je določeno s 3. in 4. odstavkom 1. člena SOPS, kar pomeni na teritorialni morji obeh držav od Ankarana do Vrsarja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • Powered, bencinska kosilnica
  • Lounge naslanjač Relax
  • Lounge set Maja      
  • Gardena, robotska kosilnica      
  • žar
  •  Vrtna hiška, lesena, mikka
  • Scheppach visokotlačni
  • Lounge set Alex
  • Karcher visokotlačni
  • Villager robotska kosilnica
  • paviljon
  • sedežna fiesta