Kot je dejal hrvaški premier Ivo Sanader, je morda nastopil čas, da se Slovenija in Hrvaška odločita za mednarodno arbitražo in se obvežeta, da bosta sprejeli njene rezultate, glede na to, da v zadnjih 15 letih ni bilo mogoče rešiti odprtega vprašanja meje med državama. "Pripravljeni smo in mislim, da bo mednarodna arbitraža edina rešitev," je še dejal Sanader. Po njegovem mnenju imata Hrvaška in Slovenija dosti več skupnega, kot je nekaj preostalih odprtih vprašanj. Dodal je, da je res, da je govora o problemih, ki jih ne ena ne druga stran ne moreta zanikati. Po njegovih besedah ob vprašanju meje sicer obstaja še problem dolga Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem ter vprašanje Nuklearne elektrarne Krško. Ta vprašanja so odprta, vendar nas povezuje bistveno več. In mislim, da morata biti ena in druga stran pripravljeni za arbitražo, če problema ne bo mogoče rešiti dvostransko, je ponovil Sanader. Kot je dodal, bo to predlagal tudi slovenskemu premieru Janezu Janši.
Kot je še potrdil Sanader, zastopajo hrvaške parlamentarne stranke stališče, da je mednarodna arbitraža o meji s Slovenijo dobra rešitev. To je dejal tudi Ivica Račan, predsednik največje hrvaške opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP), ki je dejal, da parlamentarne stranke podpirajo vladno stališče, da Sloveniji predlaga mednarodno arbitražo.
Slovenija podpira Hrvaško
Slovenija kljub tem odprtim vprašanjem brezpogojno podpira Hrvaško na njeni poti v EU, je poudaril Sanader in ponovil, da sta Slovenija in Hrvaška dve dobrososedski državi, ki sta že v nekdanji Jugoslaviji morda bili najboljši prijateljici in najbližje druga drugi. Hrvaški premier je prepričan, da bosta državi delili skupno evropsko prihodnost, kot sta delili skupno preteklost.
Hrvaška zavrača predlog slovenske vlade
Sanader je tudi poudaril, da je hrvaška vlada zavrnila predlog slovenske vlade o razglasitvi epikontinentalnega pasu v Jadranskem morju, za katerega je dodal, da, kolikor je sam s tem seznanjen, predlog še ni bil vložen v postopek v Državni zbor. Kot je dodal, bo vlada še naprej zavračala predlog slovenske vlade.
Račan pa je dejal, da je tudi sam pred dvema letoma in pol kot hrvaški premier po neuspešnih pogajanjih s Slovenijo v javnem pismu tedanjemu slovenskemu premierju Janezu Drnovšku predlagal, da bi vprašanje meje rešili z mednarodno arbitražo. Razvoj dogodkov pa ga je prepričal, da je to edina in najboljša rešitev. Račan je tudi dejal, da je na srečanju s hrvaškim premierjem predlagal, naj se Hrvaška takoj zavzame za obvezujočo arbitražo, da bi odpravili namigovanja slovenske strani, da ne bo sprejela rezultatov arbitraže, če ji ne bodo po godu.
Malo možnosti za ekološko območje
Dolgoletni jugoslovanski veleposlanik, danes svetovalec za zunanje zadeve v senci SD, Marko Kosin, ne vidi možnosti, da bi Slovenija uveljavila ekološko območje: "Ne vidim možnosti, da bi Slovenija uveljavila ekološko območje. Lahko ga sicer opredelimo v zakonu in s tem okrepimo pogajalske položaje, vendar to ne bo imelo kakšnega pomena." Opozarja namreč, da slovensko morje meji na teritorialne vode Hrvaške in Italije, torej ne izpolnjujemo pogoja za uveljavitev območja – to je meja na odprto morje.
S sosedama bi morali skleniti dogovor
Kosin se sicer strinja, da sta Hrvaška in Italija ravnali grdo, ker sta Slovenijo izključili iz pogovorov o razmejitvi epikontinentalnega pasu. Hrvaška vlada bi slovensko lahko vsaj obvestila o tem, a tukaj gre bolj za vprašanje spodobnosti kot pa za vprašanje mednarodnega prava. Tudi zdajšnji odziv Hrvaške na pripravo zakona o slovenskem ekološkem območju se zdi pretiran. Slovenija namreč, tako Kosin, s pripravo in sprejemom zakona ne krši ničesar. Če pa bo hotela območje tudi uveljaviti, bo morala - če ne bo hotela povzročiti ostrih odzivov druge strani, česar si zagotovo ne želi - s Hrvaško in Italijo doseči dogovor. Za to pa verjetno ni veliko možnosti, tudi če Slovenija sprejme zakon o ekološkem območju.
Starosta naše diplomacije še trdi, da meja na morju ni določena, in če bi bila Hrvaška pripravljena pokazati širino, bi s Slovenijo sklenila dogovor, po katerem morebitne omejitve, ki bi jih uvedla, za ladje, ki plovejo v koprsko luko, nikakor ne bi veljale. A očitno te širine pri naši sosedi ni mogoče pričakovati, meni Kosin.
