Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da so pretekli teden na vlado v zvezi z nadaljevanjem pogajanj naslovili več vprašanj, na katera še čakajo odgovore. Predvsem so jih zmotila sporočila premierja Boruta Pahorja in ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, da količina mase za plače ne more biti predmet pogajanj, lahko pa sta to zgolj način in čas za zmanjšanje sredstev.
"To za nas ni sprejemljivo in se nam tudi zdi, da verjetno to ni bilo tako mišljeno. Zato smo pač od vlade zahtevali pojasnila," je za 24ur.com povedal Štrukelj. Dodal je, da dokler pojasnil ne bo, vsega skupaj ne razumejo kot pogajanja, ampak kot ultimat. "In veliko vprašanje je, ali bi se takega diktata ene strani, ki onemogoča elementarno enakopravnost socialnih partnerjev, sploh udeležili," je še pojasnil.
Odgovor po njegovih besedah pričakujejo pred začetkom pogajanj, ki naj bi se začela v četrtek. "Če vladnega odgovora ne bi bilo, bi to seveda pomenilo, da si ne želi pogajanj in na nek način želi zaostriti situacijo. Bojim se, da ji v tem primeru na odgovor ne bi bilo treba dolgo čakati," je dodal. Na vprašanje, ali se torej v četrtek brez dodatnih pojasnil vlade ne bodo udeležili pogovorov, je odgovoril, da bo najverjetneje tako, sicer pa mora odločitev o tem sprejeti predsedstvo konfederacije, ki sicer zastopa 74.000 delavcev, kar pomeni okoli polovico vseh zaposlenih.
Vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov Janez Posedi pravi, da so že po predstavitvi vladnih načrtov minuli teden glede na predstavljene številke o zmanjšanju sredstev za plače v javnem sektorju povedali, "da je to praktično nemogoče". Sedaj, ko so dobili razdelane ukrepe, pa ugotavljajo, da je vlada povsod, kjer lahko, posegla maksimalno.
Odpuščanje 8.000 javnih uslužbencev
In kako bi vlada prihranila skoraj pol milijarde evrov? Ena od možnosti je, da se javni sektor odpove dodatkom za delovno uspešnost in napredovanje. Nadalje, da regres prihodnji dve leti ostane enak, torej 692 evrov bruto ter da je manj novih zaposlitev. Če pa sindikati to zavrnejo, je možnost tudi 6 odstotno znižanje plač vseh v javnem sektorju. Kot skrajna možnost pa je odpuščanje, tudi do 8.000 javnih uslužbencev.
Možnih kombinacij je več, tudi ta, da se javni sektor povsem odpove regresu, v zameno za kaj drugega. A ker vlada vztraja, da bo znižala maso plač za 5 odstotkov, sindikati pravijo, da je to ultimat in na to se odgovarja z ultimatom.
V primeru, da ne vlada ne sindikati ne popustijo, bo vlada sama z interventnim zakonom znižala maso za plače v javnemsektorju. Od tu do stavke pa ni več daleč. Če bo jeseni šlo na ceste 150.000 javnih uslužbencev, bo to ena od največjih stavk, ki jih bomo videli.
Ministrstvo dogovore pripravlja
Dobili pa smo tudi odgovor ministrstva za javno upravo, ki je zapisalo, da odgovore pripravljajo in naj bi jih vlada obravnavala v četrtek. Takoj, ko jih bo vlada potrdila, pa jih bodo posredovali sindikatom.
Ministrica Krebsova je pojasnila, da je glede negativnih odzivov sindikatov presenečena. "Prejšnji teden smo sindikate javnega sektorja natančno seznanili, da so na pogodbeni strani vlade razmere v javno-finančnem smislu izjemno slabe, ki dejansko onemogočajo realizacijo pogodbenih obveznosti, tako kot sindikati pričakujejo," je poudarila Krebsova in dodala, da to terja pogovore o spremembi te pogodbe, v kateri je dinamika in višina odprave plačnih nesorazmerij dogovorjena.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.