'V arbitražnem sporazumu je tudi stik z odprtim morjem'

"Zakaj mislite, da naši hrvaški kolegi ne pridejo in nam skočijo v objem zato, ker smo jim nekaj podarili? Zato, ker je to napisano v arbitražnem sporazumu," je na današnji konferenci SD v Postojni, katere naslov se sicer glasi Reševanje krize in pot okrevanja Slovenije, poudaril premier vlade in prvak SD Borut Pahor.

Ob tem pravi, naj se vladi pusti, da pride do nekega sporazuma, ki bo omogočal, da bo mejno vprašanje rešeno in da bo Slovenija odločala z dvotretjinsko večino o pristopni pogodbi Hrvaške z rešenim mejnim vprašanjem. "Morda ne bomo vedeli, kje točno bo tekla meja, ampak načela, po kateri bo ta rešena, pa bodo znana in ratificirana," pravi Pahor in dodaja, da bodo šli do konca, tudi na referendum, če bo potrebno.

Kot je znano, je Pahor, ki se bo v ponedeljek v Zagrebu srečal s hrvaško premierko Jadranko Kosor, v četrtek po seji vlade dejal, da bo hrvaški premierki predlagal, da bi osnutek arbitražnega sporazuma o načinu reševanja spora glede meje s Hrvaško postal javen.

Kritikom sporazuma premier ob tem odgovarja, da bo potem nekdo drug predsednik vlade in bo prevzel odgovornost za naše interese, vključno varnostne. "Balkan ni tako miren in varen, kot bi si želeli," je dejal in dodal: "Naš interes je, da imamo sosedo, v kateri so mir, stabilnost, blaginja, in da imamo z njo rešeno mejno vprašanje."

SLS: Ponovno zavajanje

SLS pa ob Pahorjevih izjavah glede naloge arbitražnega sodišča poudarja, da gre za nadaljnje zavajanje, ponovno brez kakršnih koli argumentov. “'Stik' z mednarodnimi vodami, o katerem govori predlog arbitražnega sporazuma, ni tisti teritorialni stik z mednarodnimi vodami, kot ga poznajo pomorske države in ki bi Sloveniji zagotavljal pravico do epikontinentalnega pasu in pravico do razglasitve ekonomske ter ribolovne cone,” so zapisali. O tem po njihovem mnenju govorijo tudi javno podane razlage, da naj bi predlog arbitražnega sporazuma predvideval določitev režima v različnih pasovih na morju.

“Če je res treba še določiti pravila režimov v različnih pomorskih pasovih, potem to pomeni, da predlog arbitražnega sporazuma ne zagotavlja stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi,” so še prepričani v SLS, “kajti ob zagotovljenem stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodmai ni ne potrebe ne smisla določati kakrših koli posebnih režimov na morju, saj je tak režim že določen”.

Javni interes pred strankarskim

Pahor je sicer na konferenci SD svojim strankarskim kolegom pojasnil tudi, da bo v svojem mandatu delal tisto, kar misli, da je dobro in v javno korist velike večine ljudi v državi. "Javni interes pred strankarskim, pred partikularnim, odrekanje v skupno dobro," je dejal.

"To je naša deviza in mislim, da lahko z njo tudi uspešno pripeljemo do konca mandat," je povedal premier. Ob tem je poudaril, da je zaupanje pomembnejše od priljubljenosti. "Ne trudim se vleči všečnih potez, ne trudim se za popularnost, trudim pa se za zaupanje. Ne gre mi vedno od rok tako, kot bi si želel," je še dejal in dodal, da je zato toliko bolj pomembno, da mu zaupajo člani stranke kot njegovi najbližji sodelavci.

'Pomembne reforme šele prihajajo'

Predsednik Konference Socialnih demokratov Andrej Horvat je v svojem nagovoru med drugim navedel, da so v prvem letu na čelu vlade uspeli uresničiti okrog 15 odstotkov ali 53 od skupno 369 aktivnosti oziroma ukrepov, predvidenih v njihovem alternativnem vladnem programu 2008-2012.

Največ je bilo po njegovih besedah narejenega na področju protikriznih ukrepov, varovanja okolja, krepitve socialne varnosti in zdravstva in učeče se družbe. Več pa bi bilo potrebno postoriti na področju znanosti in tehnologije, modernizacije javnih služb in zagotavljanja dinamičnega družbenega modela.

Pahor je z doseženim zadovoljen deloma, saj pomembne strukturne reforme šele prihajajo. Ob tem poudarja, da je prvo leto nove vlade pomembno zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Kot ključni nalogi izpostavlja Hrvaško na zunanjepolitičnih in strukturne reforme na domačih tleh.

Pahor obenem poudarja, da še vedno trdno verjame v politiko konsenza oziroma socialnega dialoga in pri tem kot velik uspeh vlade izpostavlja dosežen dogovor s sindikati v javnem sektorju glede plač.

Poudaril je tudi, da stranka nima botrov, ne kapitalskih ne medijskih, kar pomeni, da se mora zanesti sama nase. "Nič nismo bili komu dolžni, ko smo zmagali na volitvah," je dejal, a priznal, da pa zato ne uživajo podpore tistih, ki bi skrbeli za njihovo drugačno javno podobo, če bi seveda sledili njihovim pričakovanjem in zahtevam. SD ima danes po Pahorjevih besedah manjšo podporo, kot bi si jo želeli, vendar še vedno dovolj veliko, da lahko z njo živijo.

Zaveda se sicer, da so tudi v stranki nekateri nezadovoljni s kadrovsko politiko. Ob tem pravi, da je izjemnega pomena, da se okrepi vloga institucij, če hočemo biti država, ki ravna kot sodobna članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

"Če je predsednik vlade tisti, ki nastavlja vodstvo, potem ne potrebujemo nadzornih svetov," je dejal in dodal, da potem tu gre za za hipokrizijo. "In ta je tudi vedno bila. Zakaj ni bil nihče iz nadzornih svetov nikoli tožen? Ker je dobival navodila politike, ene in druge. Zato tudi politika nikoli ni rekla, da zdaj pa bomo šli tožit tega in tega," je poudaril Pahor. Če hočemo, da se bo enkrat od nazornih svetov lahko zahtevalo odgovornost, se politika ne sme vmešavati v njihovo delo, meni Pahor.