Zakonsko določena fiskalna pravila v letu 2019, z izjemo zmanjšanja deleža dolga v BDP, po razpoložljivih podatkih niso bila spoštovana. Na tveganje neustrezno vodene fiskalne politike je Fiskalni svet opozarjal že ob sprejemanju vseh ključnih proračunskih dokumentov.
Fiskalni svet tako ocenjuje, da tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države. V letu 2019 Vlada tudi ni izvedla ukrepov, ki bi blažili pričakovane neugodne javnofinančne učinke strukturnih, predvsem demografskih, pritiskov. Nasprotno, v letu 2019 sprejeti ukrepi na področju pokojninskega sistema so srednjeročno in dolgoročno vzdržnost celo slabili.
Gospodarska rast se je lani umirila na 2,4 odstotka, a je bila njena struktura spodbudna za rast javnofinančnih prihodkov (4,8 odstotka). Ti so po nekaj letih sicer rasli počasneje kot izdatki (5,2 odstotka), ki so se povečali predvsem zaradi novih ukrepov ekonomske politike. Sektor države je imel za skoraj polovico manjši presežek od načrtovanega in je znašal 0,5 odstotka BDP. Razpon ocen strukturnega salda kaže na njegov primanjkljaj, presežek primarnega strukturnega salda pa se je glede na preteklo leto znižal, ugotavljajo v Fiskalnem svetu. Bruto dolg se je lani znižal nominalno in kot delež v BDP (na 66,1 odstotka BDP).
Oceno skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019 je Fiskalni svet pripravil skladno z določili Zakona o fiskalnem pravilu. Naknadna ocena predstavlja pomemben element v ocenjevanju vzdržnosti fiskalne politike, saj za razliko od ocen, pripravljenih ob sprejemanju proračunskih načrtov, temelji na dejanskih makroekonomskih in javnofinančnih podatkih.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.