Jasno sporočilo Hrvaški?

Premier Janez Janša je danes predsednike parlamentarnih strank seznanil z delom komisij, ki sta jih slovenska in hrvaška vlada lani ustanovili za reševanje vprašanja meje. Po pogovorih je izrazil prepričanje, da ključne parlamentarne stranke vprašanja odnosov s Hrvaško ne bodo izkoriščale v predvolilnem času. "Z nekim zmernim optimizmom lahko računamo, da vsaj pri ključnih parlamentarnih dejavnikih v Sloveniji ne bo prihajalo do izkoriščanja te teme v predvolilnem času".

Ali je po tem sestanku slovenska bolj enotna glede odnosov do Hrvaške, pa je premier dejal, da tega ne ve, da pa je "zagotovo bolj informirana". Glede nedavnih dogodkov ob Dragonji je ponovil, da so se ustrezne slovenske institucije ustrezno odzvale in dodal, da "če se bi incidenti nadaljevali, potem bo Slovenija temu ustrezno odzvala“, je dejal Janša. Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je prav tako izrazil upanje, da bo "Slovenija (v prihodnje) sorazmerno odreagirala na dogajanje Hrvatov“.

Na današnjem sestanku pa sta se ostro sprla prav minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in obrambni minister in predsednik DeSUS Karel Erjavec. Rupel je Erjavcu očital, da pri včerajšnjem obisku pri Jošku Jorasu ni bil prisoten le kot predsednik DeSUS, ampak tudi kot obrambni minister, saj je imel s sabo temu ustrezno spremstvo. Erjavec pa je na te kritike odvrnil, da naj Rupel v javnosti ne govori, da je bil na poti na Hrvaško, kjer naj bi imel vikend, saj na Hrvaškem nima vikenda. Janša je na vprašanje, kaj meni o obisku Erjavca pri Jorasu dejal, da nima najboljšega mnenja o tem.

Odziv na nezakonito prodajo

Glede nedavnih dogodkov ob Dragonji, ko je Hrvaška nekaj zemljišč na levem bregu Dragonje v lasti slovenskega sklada dala v zakup oziroma jih prodala, je Janša ponovil, da so se pristojne slovenske institucije na to "nezakonito prodajo" ustrezno odzvale. "Najemnik tega zemljišča še naprej razpolaga z njim, ga izkorišča, tako kot to določa zakonita pogodba". "Sproženi pa so vsi pravni postopki, na podlagi katerih bo potrebno" odpraviti "nepravno stanje, ki se je v sosednji državi skušalo vzpostaviti," je dejal.

Na novinarsko vprašanje, ali obstaja možnost zamrznitve njegovega dogovora z Bleda avgusta lani s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, na kar je slednjega opozoril, potem ko je Hrvaška storila omenjene sporne poteze ob Dragonji, je Janša poudaril, da "ni prišlo do odtujitve zemljišč," če pa bi prišlo, "bi to predstavljajo situacijo, o kateri govorite".

Odzivi strank na srečanje

Medtem ko so bili predsedniki SDS, SD, NSi in SLS s pogovori pretežno zadovoljni, sestanek ni izpolnil pričakovanj vodij opozicijskih LDS, Zares in Lipa. Predsednika SNS in Desusa po srečanju nista dajala izjav. Po mnenju predsednika NSi Andreja Bajuka je slovenska stran po današnjem sestanku "nekoliko bolj enotna kot prej, je pa prav gotovo enako informirana".

"Če kdaj, potem se je danes pokazalo, da je celotna politika s Hrvaško izključno dogovorna politika," pa je poudaril predsednik Lipe Sašo Peče. Po njegovem prepričanju slovenska vlada glede vseh odprtih vprašanj zasleduje cilj "zasledovanja volilnega rezultata". "Na današnjem sestanku se ni zgodilo nič bistvenega," je poudaril Peče in pojasnil, da so udeleženci samo podali svoja stališča in poglede, brez zaključka in skupne vizije.

Predsednica LDS Katarina Kresal je od današnjega srečanja pričakovala konstruktivne zaključke in pogovor glede nadaljnje strategije obnašanja do Hrvaške, česar pa ni bilo. Sestanek je označila kot "izgubljeno priložnost, da slovenska politika ugotovi, da gre za naš skupen projekt, ki bo dolgotrajen in da bomo morali skupaj začrtati pot za njegovo izpolnjevanje". "Zame ta pristop ni najbolj konstruktiven," je dejala in izrazila upanje, da bo prihodnje srečanje bolj konstruktivno.

Zavod 25. junij je na svoji spletnih straneh objavil prvi del dokumentov zunanjega ministrstva RS, ki dokazujejo, koliko slovenskega ozemlja in morja je v preteklih letih slovenska politika "brez kakršnihkoli sklepov državnega zbora ponujala Hrvaški in to kljub temu, da iz dokumentov izhaja, da gre za slovensko ozemlje in morje“. Po mnenju predstavnikov zavoda naj bi ministrstvo za zunanje zadeve delovalo protiustavno in protizakonito.

Podobnik pravi, da gre pri dokumentu za stališče enega ključnih delovnih teles na ministrstvu. Dokazuje tudi nenehno popuščanje naših oblasti. Ozemlja bi delili bodisi na pol bodisi jih menjavali eno za drugo. "V prvem delu besedilo govori, da gre za slovensko ozemlje in morje; v drugem delu, pa preprosto, kot bi prodajali zelje in krompir, polovico ozemlja v Prekmurju (Trdinov vrh, Sekuliči) pripiše Hrvaški“, je dejal Podobnik.

Trgovina z orožjem

"Posamezniki iz Slovenije so v najtežjih časih za Hrvaško, ko je le ta rabila orožje za obrambo pred agresijo JLA, Hrvatom prodajala orožje tudi po 10-kratnikih dejanske cene, saj so bili Hrvati priseljeni pristati na vsako ceno.“, so mnenja v zavodu.

Poudarjajo še, da se je zunanji minister Dimitrij Rupel dogovarjal s hrvaškimi kolegi o tem, kolikšen del slovenskega ozemlja in morja se je Slovenija pripravljena odreči in ga prepustiti Hrvaški. Sprašujejo se še, v čigavem interesu deluje zunanje ministrstvo, ko pristaja na delitev Piranskega zaliva. "Podobno velja tudi za notranje ministrstvo, ki vsakodnevno demonstrira kapitulacijo pred Hrvaško, ko ne zaščiti slovenskega ozemlja, morja, lastnine in državljanov.“

Menijo še, da sta bili katastrski občini Kaštel in Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeti občini Piran in priključeni občini Buje. Slovenija bi po njihovem mnenju morala to izkoristiti kot pogajalsko izhodišče s Hrvaško, ne pa pristajati na delitev Piranskega zaliva.

Podobnik: Soliranje ministrstva

Konkreno, glede Trdinovega vrha, kjer bi stolp in vojašnico dobila Slovenija. Ta sprememba poteka meje prinaša Sloveniji približno 2000 kvadratnih metrov zemljišča, ki bi ga Slovenija nadomestila z zemljiščem ob cesti proti Bregani. Hrvaško stališče predstavlja kompromis, ki je za Slovenijo sprejemljiv. O meji ob Dragonji je ministrstvo predlagalo naslednje: "Predlagamo dogovor o poteku meje, ki bi zaselek Mlini priključil Sloveniji, zaselka Bužini in Škodelin pa Hrvaški“. Podobnik, ki je bil leta 1998 podpredsednik tedanje vlade pa je dejal, da je ministrstvo očitno soliralo.

V zavodu poudarjajo še, da so dokumenti očitno veljavni še danes, saj tudi sedanja vlada v posameznih primerih ravna točno tako, kot je zapisano v tem dokumentu. Tako ne izvaja nadzora ob Dragonji in Hotizi, nadzoruje pa Trdinov vrh.

Uradni osebi preprečili dostop do zemljišč

Hrvaški policisti so upraviteljici primorskega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in uradni osebi Sonji Lukin 19. marca preprečili ogled parcel južno od reke Dragonje, ki so v slovenski lasti. Upravlja jih sklad, v zakupu pa jih ima Joško Joras. Lukinovo so na območju med slovensko in hrvaško kontrolno točko ustavili hrvaški policisti ter jo legitimirali. Čeprav jim je povedala, da se na območju nahaja po službeni dolžnosti, so jo policisti odpeljali v njihovo pisarno. Tam je morala obrazložiti namen službene poti. Napotena je bila na terenski ogled zemljišč, na katerih so bili ugotovljeni protipravni posegi, ki predstavljajo motenje posesti skladovega zakupnika. Hrvaški policist ji je po telefonskem pogovoru z nadrejenim prepovedal nadaljevati pot. Lukinovi so tudi izdali prepoved vstopa v Republiko Hrvaško do 21. marca.

Sklad je namreč 4. marca od Jorasa dobil obvestilo o odtoku razpenjene vode z zemljišča, sicer parkirišča casinoja Mulino, na sosednja zemljišča, ki jih ima v zakupu pri skladu. Sklad je solastnika casinoja Urbana Cerarja pozval, da naj, v kolikor sumljiva tekočina odteka z zemljišč, ki so v njegovi lasti oziroma upravljanju, takoj prepreči odtok te tekočine na zemljišča, ki jih ima v zakupu pri skladu Joras. Obenem je sklad Cerarja pozval, naj v roku 8 dni od prejetja tega poziva sanira nastalo škodo na zemljiščih.

Joras vloži tožbo

21. marca je Joras vloži tožbo zoper občino Buje in Cerarja. Občina je v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za kmetijstvo prodajala slovenska zemljišča. Cerar je namreč kupil nekaj parcel, prav tistih s katerimi upravlja Joras. Cerar je takrat povedal, da spoštuje zakone. Vprašanje pa je, kaj bo storil 1. aprila – ali bo fizično odstranil objekte na zemljiščih, ki jih ima v najemu Joras ali pa se bo zadeve lotil po pravni poti. Cerar na to vprašanje ni želel odgovoriti.

Takrat se je Odbor za zunanjo politiko DZ ostro odzval. Protestirali so zoper protipravnim ukrepom in postopkom Hrvaške na slovenskih zemljiščih ob reki Dragonji ter na območju Pinc. Poslanska skupina Lipa je zahtevala odpoklic slovenskega veleposlanika iz Zagreba, prvak SD Borut Pahor je o incidentih obvestil evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in pristojne v Evropskem parlamentu, predsednik Zares Gregor Golobič je dejal, da bi morale biti stranke glede Hrvaške bolj državotvorne, predsednica LDS Katarina Kresal pa je dejala, da je zadovoljna, da se je Janša odločil za sklic sestanka parlamentarnih strank.

Janša je v telefonskem pogovoru s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem ostro protestiral nad dejanji Hrvaške. Premierja sta se dogovorila za sestanek mešane komisije, ki naj bi pripravila spisek spornih točk na meji, in mešane skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje. Po tem dogovoru so se vodje obeh skupin že sestale.

Odnose med državama je v minulih tednih zaznamovala tudi odločitev Hrvaške, da po vztrajnih pozivih Bruslja, pa tudi Slovenije in Italije, zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, ki jo je s 1. januarjem letos uveljavila tudi za članice EU, od 15. marca zanje ne izvaja več.