'Malo mimo je poslušati nasvete šefice poslancev stranke z odstotno podporo'

Poslanec SNS Zmago Jelinčič je v DZ Janšo spraševal, kako daleč je slovenska vlada v dogovorih za dobavo ruskega cepiva Sputnik in ali bi lahko to cepivo proizvajali v Slovenija, denimo v Krki.

Janez Janša je odgovoril, da je Slovenija odvisna od mnenja Eme, ki opravlja redni pregled tega cepiva. Pot mimo mnenja Eme sicer obstaja, lahko bi reden pregled po predpisanem postopku cepiva opravila Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), a bi to trajalo lahko mesece ali leta. Tako ni nobene teoretične možnosti, da bi JAZMP opravil pregled cepiva prej kot Ema, je pojasnil Janša. 

Vsaka država se sicer lahko odloči, da cepivo uporabi ne glede na teste, pravila in postopke, ampak zaenkrat tega še ni storila nobena država, je dejal. Madžarska je sicer spremenila nacionalno zakonodajo in v skladu z njo odobrila cepivo Sputnik, a sedaj na Madžarskem zelo malo cepijo s Sputnikom. Glavni problem je, da tega cepiva ni na voljo za dobavo, saj imajo enake težave kot drugi proizvajalci, to so proizvodne zmogljivosti. Na svetovnem trgu je naročenih 800 milijonov odmerkov tega cepiva, dobavljenega pa je bilo le 10 milijonov, je povedal.

Tudi če bi Slovenija naročila to cepivo na lastno pest, je vprašanje, kdaj bi dobila prve količine, je dejal premier. In tudi če bi vzpostavili lastno proizvodnjo cepiva, pa to verjetno ne bi vplivalo na ustavljanje epidemije covida-19 v prvi polovici leta, kar je ključno.

Zato upa, da se bodo proizvodne kapacitete proizvajalcev cepiv, ki so bila že odobrena v EU ali pa še bodo, čim bolj krepile, da bodo države EU prišle do čim več odmerkov. Opozoril je, da cepiva proti covidu-19, ki so učinkovita danes, morda jeseni ne bodo več zaradi različic virusa.

Ob tem je poudaril, da so bila cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, preizkušena in varna. Tudi vse primere neželenih dogodkov po cepljenju sproti analizirajo.

Janša Slugi: Poslušati nasvete o komuniciranju od šefice poslancev stranke z enoodstotno podporo je malo mimo

Vodja poslancev SMC Janja Sluga je v poslanskem vprašanju premierja Janšo vprašala po oceni dela vlade v preteklem letu in kateri so ključni projekti vlade v prihodnjem letu, da bi bil izhod iz te krize čim hitrejši, zanesljiv in učinkovit.

Ponovil je, da je vlada približno 80 odstotkov svojega časa v preteklem letu porabila za spopad z epidemijo, na katero Slovenija ni bila pripravljena. V drugi polovici leta Slovenijo čaka predsedovanje EU, kar bo jemalo veliko dodatne energije, vseeno želijo v prihodnosti realizirati tudi ključne zaveze iz koalicijske pogodbe, med drugim sta to debirokratizacija in decentralizacija države. Program za to je narejen, potrebujejo pa tudi nekaj časa in manevrskega prostora za udejanjenje, je dejal.

Sluga je nato ocenila, da je zaupanje tisto vezivo, ki nas v težkih trenutkih drži skupaj kot družbo. "In v tej luči se v resnici veliko ljudi sprašuje tudi, zakaj priložnosti tretjega vodenja vlade niste izrabili za neko krepitev povezovanja in dviga ugleda širše kot samo med dosedanjimi sledilci. Zakaj v taki situaciji obrat v neko komunikacijo z depešami, pismi, z nekimi prehitrimi čestitkami, ki dejansko domačo javnost poleg te epidemije še dodatno iritira," je dejala in tudi vprašala "zakaj ne gasiti požara med STA in Ukomom, pač pa ga podpihovati".

Janša je na to odgovoril, da problem ni v načinu komuniciranja, ampak je to vedno izgovor. "Problemi so tam, kjer sem jih opisal prej. Tisti, ki so ali pa ki ste vrgli puško v koruzo pred enim letom, zdaj zelo težko solite pamet vsem ostalim glede na prazna skladišča in nepripravljenost države. Če bi bile razmere normalne, potem bi seveda vlada mogoče imela čas, da se enkrat na teden sestane, pa se pogovarja o komuniciranju, tako pa smo morali uvesti še dodatno sejo vlade, na kateri se ukvarjamo z zaščito zdravja in življenj ljudi. Pa tudi malo mimo je poslušati nasvete o komuniciranju šefice poslanske skupine stranke z eno odstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in predsedniku stranke, ki ima tridesetkrat večjo podporo," je odgovoril Janša.

Kakšna bo časovnica sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi? 

Vodjo poslancev DeSUS Franca Juršo je zanimalo, ali in kdaj v tem letu lahko upokojenci pričakujejo uskladitev pokojnin glede na zaostanek v izplačilu iz naslova neusklajevanj v gospodarski krizi. Zaostanek pri usklajevanju pokojnin iz preteklih let je ob napovedanih gospodarskih razmerah mogoče dokončno nadoknaditi v prihodnjih dveh letih, v kolikor bodo gospodarski kazalci boljši, pa morda že letos, je v DZ povedal Janez Janša.

Po Janševih besedah je omenjeni zaostanek mogoče nadoknaditi v naslednjih dveh letih, v kolikor bodo gospodarske razmere takšne, kot jih napovedujejo pristojni, pa morda že letos. "Aktualne napovedi gospodarske rasti se gibljejo med štirimi in petimi odstotki, kar obeta, da bi lahko v glavnem v letošnjem letu nadoknadili padec iz lanskega leta, verjamem pa, da smo lahko celo boljši. V tem primeru bi lahko zavezo iz koalicijske pogodbe, ki predvideva 1,5-odstotno letno odpravljanje zaostanka, podvojili. S tem bi se približali končnemu cilju," je dejal.

Je pa po Janševih besedah v tem trenutku za dokončen odgovor glede dokončne odprave zaostanka še prezgodaj, saj je hitrost okrevanja gospodarstva v veliki meri odvisna od epidemije covida-19. "Tako verjamem, da bo dokončni odgovor mogoče dati nekje maja," je dejal.

Jurša sprašuje tudi po časovnici sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi in morebitnih spremembah v konceptu zadnjega besedila.  Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil po njegovih besedah uveljavljen v začetku prihodnjega leta. Zakon je že nekaj časa v usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen, pravi predsednik vlade: "Kaj je treba storiti, ni kakšnih velikih dvomov. Dodatne premisleke terja realizacija zakona oziroma načini financiranja zakona. Treba je imeti predvidena finančna sredstva za realizacijo, ker govorimo o skoraj pol milijarde evrov, je zelo pomembno zagotavljanje dodatnih virov. V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko uveljavljen prvega januarja," je odgovoril Janša. Po Janševih besedah je predvideno zagotavljanje dodatnih virov, eden od teh bo tudi nacionalni demografski sklad, zato je uveljavitev zakona o nacionalnem demografskem skladu po njegovih besedah eden od predpogojev, da bo področje dolgotrajne oskrbe na trdnih temeljih.