Spomnimo, da je novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl od predsednika SDS Janeza Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve. Marca 2016 je Janša namreč na družbenem omrežju Twitter v zvezi s Carlovo in njeno novinarsko kolegico Mojco Šetinc Pašek objavil zapis, da "na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Eugenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov". Dodal je še ključnik ''zvodnik Milan''.
Prvostopenjsko sodišče je Carlovi prisodilo odškodnino v višini 6000 evrov. Janša se je obrnil najprej na višje sodišče, ki je njegovo pritožbo zavrnilo, nato pa še na vrhovno sodišče z zahtevo za revizijo postopka, a je bil tudi tam neuspešen. Zato je vložil tudi ustavno pritožbo.
V njej je Janša trdil, da mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic oziroma pravica do poštenega sojenja, saj da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker mu tožba ni bila pravilno vročena. V pritožbi je očital tudi kršitev pravic do enakopravnega obravnavanja in do svobode izražanja.

Ustavno sodišče je zadevo presojalo z vidika pravice do poštenega sojenja in v odločitvi zapisalo, da je pritožnikovo vztrajanje pri tezi, da vročitev tožbe ni bila opravljena zakonito in da mu niso bile zagotovljene realne možnosti za sodelovanje v sodnem postopku, neutemeljeno.
Zadevo je presojalo tudi z vidika pravice do svobode izražanja. Sodniki so v odločbi zapisali, da ustavno sodišče pripisuje velik pomen svobodi izražanja izvoljenega predstavnika ljudstva, vendar pri tem ni pomemben le status avtorja izjave, ampak tudi druge okoliščine primera, kot so vsebina, oblika in širši kontekst sporne izjave. Poudarili so, da je izraženo mnenje izvoljenega predstavnika ljudstva visoko varovano le, dokler prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi, torej dokler ne vsebuje žaljivih izjav "ad personam", ki ne prispevajo k razpravi v javnem interesu.
"Položaj politika oz. poslanca denimo ni olajševala okoliščina, ko gre za govor, ki spodbuja sovraštvo, ki temelji na verskih, etičnih ali kulturnih predsodkih in ki je grožnja socialnemu miru in politični stabilnosti v demokratičnih državah," so zapisali in dodali, da je zelo pomembno za politike, ko se izražajo v javnosti, da se izogibajo komentarjem, ki spodbujajo nestrpnost.
Vrhovno sodišče je med drugim pritrdilo tudi stališčem, da je treba upoštevati, da je Twitter pomembno sredstvo političnega komuniciranja, saj doseže ogromno množico ljudi in tako postaja eden od osrednjih javnih virov družbenega dogajanja in da povprečen razumen bralec ob upoštevanju družbenega konteksta sporne izjave ni razumel dobesedno, ampak kot prispodobo, da gre za novinarki, ki sta po mnenju pritožnika pristranski in katerih poklicne usluge je mogoče kupiti, ter da bivši predsednik države Milan Kučan iz ozadja vleče niti na javni RTV.
Presodili so, da je sporni tvit tako kritika domnevne pristranskosti javnega medija ter njegovih novinark in urednic kot tudi poskus osebne diskreditacije Carlove. "Če je pritožnik s spornim tvitom res želel odpreti pomembno temo o domnevni politični pristranskosti nasprotne udeleženke, bi to lahko izrazil na bistveno bolj vsebinski, predvsem pa na bistveno manj žaljiv način," so še zapisali.
Ustavno sodišče je zaključilo, da je vrhovno sodišče navedlo ustrezne in zadostne razloge za svoje stališče, s katerimi je potrdilo pravnomočno odločitev nižjih sodišč. Odločitev je sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli, ob tem je Svetlič podal odklonilno ločeno mnenje.
To je že druga odločba ustavnega sodišča, v kateri je bilo to kritično do žaljivega komuniciranja Janeza Janše. Marca je ustavno sodišče namreč pritrdilo pritožbi Mojce Šetinc Pašek in razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, ki je v njenem primeru razveljavilo dosojeno odškodnino zaradi žaljivega tvita Janeza Janše.
Carlova: Zmaga za vse novinarke! Za vse ženske!
Novinarka Eugenija Carl je na družbeno omrežje zapisala, da je Ustavno sodišče potrdilo, da so Vrhovno sodišče in še prej dve nižji sodišči v tem primeru stvari poimenovali prav. "Da je šlo za nedopusten poseg v osebno in profesionalno integriteto. In da vsi pravni manevri avtorja zavržnega tvita ne morejo ne zmanjšati teže zapisa, niti ga relativizirati. Da se ga skratka ne da normalizirati," je prepričana.
Dodala je, da to še sploh velja zato, ker gre za vplivnega političnega vodjo, ki bi po njenih besedah moral biti moralni in profesionalni zgled. "V resnici pa se je izkazal kot oseba, ki želi prakticirati moč nad ženskami in jih spremeniti v vrečo za sproščanje frustracij," meni.
"Ni mi bilo lahko v teh skoraj osmih letih sodnega vrtiljaka, a mi ni žal. Ena lekcija bo morda rodila druge. Še je upanje, da kot družba ne potonemo v blatu. Verjamem v to!" je še sporočila prek družbenih omrežij.
KOMENTARJI (328)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.