Janševa vlada zadnji teden mandata sprejela več (spornih) odločitev

Z današnjo ustanovno sejo 9. sklica DZ vladi Janeza Janše preneha mandat, do imenovanja nove pa bo opravljala tekoče posle. V tem času mora dosedanja vlada poskrbeti za nemoteno delovanje države, sprejemala pa naj bi le nujne odločitve. Do ustanovne seje DZ pa ima vlada polna pooblastila. Janševa vlada je ta pooblastila dobro izkoristila. V četrtek se je tako sestala na svoji 123. redni seji, zadnji. In zagotovo je bila po številu sprejetih odločitev Janševa vlada med najaktivnejšimi. Statistično gledano je na rednih ali dopisnih sejah odločala na poldrugi dan. 

Samo v zadnjem tednu je vlada tako sprejela številne odločitve, ene bolj, druge manj všečne. Med bolj všečnimi je vnovična začasna regulacija cen pogonskih goriv. Najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina je tako določila pri 1,560 evra za liter, najvišjo veleprodajno ceno pa pri 1,540 evra. Za liter dizla je cena regulirana pri 1,668 evra v maloprodaji in pri 1,648 evra v veleprodaji. Omejitev bo veljala tri mesece, do 10. avgusta.

"Status splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti"

V sredo je vlada na 376. dopisni seji sprejela tudi uredbo, na podlagi katere se verskim delavcem zviša državno kritje socialnih prispevkov, torej pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Večini verskih delavcev bo država tako po novem krila prispevke za 100 namesto 48 odstotkov povprečne slovenske plače. Posledično bodo višje tudi njihove pokojnine. Po izračunih portala Necenzurirano bi država za vsakega verskega delavca namesto 200 evrov v pokojninsko blagajno nakazala okoli 400 evrov na mesec, proračun pa bi se tako obremenil za dodatna dva milijona evrov na leto.

Pravico do višjega kritja socialnih prispevkov si verska skupnost pridobi s statusom "splošno koristne organizacije". Kriterije za pridobitev statusa poleg Katoliške cerkve izpolnjuje še Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev. Kljub temu bo še vseeno najbolj "profitirala" Katoliška cerkev, saj jih ima, za razliko od ostalih, ki imajo le nekaj deset verskih delavcev, Katoliška cerkev skoraj 750. Kot je še poročal omenjeni portal, to pomeni, da posledično prejme tudi 20-krat več državnega denarja kot ostale verske skupnosti. 

Vlada 17. maj razglasila za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Vlada je v zadnjem tednu tudi razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Za nacionalni dan so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. Na omenjeno potezo so se sicer že glasno odzvali v Levici, kjer menijo, da želijo stranke desnice z razglasitvijo 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma in podobnimi potezami prebivalce zaplesti v večne kulturne boje, ki nimajo nikakršne povezave s težavami današnjega dne.

Kadrovske poteze

Vlada je sicer sprejela tudi nekaj kadrovskih odločitev. Tako je za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) imenovala Zlatka Rateja, ki bo funkcijo nastopil 1. julija, in sicer do imenovanja novega direktorja, a največ do konca tega leta. Sedanjemu direktorju Andreju Matvozu namreč konec junija poteče mandat. Ratej, ki prihaja iz kvote stranke Konkretno oz. nekdanje SMC, je trenutno državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Na čelu AVK bo nasledil Matvoza, ki mu Zdravko Počivalšek kot gospodarski minister ni bil naklonjen. Že leta 2018, ko je vlado še vodil Miro Cerar, je na podlagi odločitve upravnega sodišča, da je bilo Matvozovo imenovanje za direktorja agencije nezakonito, Matvoza pozval k odstopu. Ta njegovega poziva ni upošteval, zato je vlada svet AVK pozvala, naj zaradi suma nestrokovnega delovanja izvede postopek njegove predčasne razrešitve. Sporno naj bi bilo znižano število izdanih odločb o prekrških. Tudi ta poziv je padel v vodo. Matvoz, ki je AVK vodil od leta 2016, je tedaj te poteze označil za nedopustne pritiske in ogrožanje neodvisnosti agencije.

Prav tako je vlada izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za mandatno dobo petih let, in sicer od 13. maja do 12. maja 2027. Lainščak je vodenje ARRS prevzel po odhodu Roberta Repnika iz zdravstvenih razlogov. Upravni odbor ARRS je po Repnikovem odhodu za v. d. direktorice sicer predlagal Lidijo Tičar Padar, a se vlada s tem predlogom ni strinjala. Nato je vlada v upravnem odboru razrešila štiri člane, in sicer Emilijo Stojmenovo Duh, Tončka Kregarja, Jano Kolar in Justino Erčulj. Do izteka mandata 17. oktobra 2024 je v odbor imenovala Igorja Emrija, Gabrijelo Horvat, Fidela Krupića in Tino Tomažič. Upravni odbor v novi sestavi je nato izbral Lainščaka, ki ga je potrdila tudi vlada.

Vlada je sklenila tudi, da se v upravni odbor javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto za mandatno dobo štirih let imenujeta nova člana s strani ustanovitelja. To sta Tomaž Savšek na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in Zvone Simončič na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Upravni odbor zavoda je na konstitutivni seji minuli petek za predsednika imenoval Francija Bratkoviča, sicer direktorja Razvojnega centra Novo mesto. Objavljen je tudi razpis za direktorja Rudolfovega, rok za prijavo je 6. junij.

S funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje pa je vlada razrešila Franca Vindišarja. Minister za zdravje Janez Poklukar je razrešitev Vindišarja predlagal na njegovo prošnjo, vlada pa je izdala odločbo o razrešitvi s 15. majem. Vlada je takratnega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Vindišarja na mesto državnega sekretarja imenovala 4. marca 2021, mandat je nastopil 8. marca 2021. 

S položaja direktorja Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je vlada razrešila Franca Pristovška in na njegovo mesto do 6. maja 2026 imenovala Barbaro Leder. Pristovšek je 7. marca podal pisni odstop s funkcije direktorja sklada, odpovedni rok je potekel 6. maja. Pristovška je vlada na položaj imenovala aprila lani, in sicer za mandat od 30. junija 2021 do 29. junija 2025. Na čelu sklada je nasledil Ireno Kuntarič Hribar.

Vlada je z 31. majem razrešila tudi državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Bojana Pograjca, kjer je bil zadolžen za vojaške, obrambne in zunanje zadeve. Razloga za razrešitev niso navedli, a Pograjc naj bi bil kandidat za veleposlanika na Poljskem. Predsednik Borut Pahor je sicer v torek odpoklical in postavil več veleposlanikov, kljub pozivom najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba, naj tega ne stori.

Vlada je sicer razrešila tudi državno sekretarko na ministrstvu za finance Majo Hostnik Kališek, ki je bila na to mesto imenovana 15. maja 2021, funkcija pa ji preneha 31. maja. Razrešitev je predlagala sama.

Vlada je dala soglasje za povišanje brigadirja Romana Urbanča v čin generalmajorja. Urbanč je v Slovenski vojski (SV) zaposlen od leta 1994 in je v svoji vojaški karieri opravljal različne štabne in poveljniške dolžnosti. Urbanč trenutno opravlja funkcijo namestnika načelnika Generalštaba SV. Vlada je podala soglasje tudi k imenovanju Staneta Okoliša za direktorja Slovenskega šolskega muzeja za mandatno dobo petih let.

Spremembe v zdravstvu in socialnem varstvu

Vlada je potrdila tudi spremembe zbirnega kadrovskega načrta, in sicer je za 66 mest povečala število dovoljenih zaposlitev za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj ZZZS zaradi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi nujno potrebuje več kadrov. Zakon o dolgotrajni oskrbi je DZ sprejel decembra lani, v polno veljavo za vse upravičence pa bo stopil 1. julija 2024. 

Vlada je sprejela tudi aneks ena k splošnemu dogovoru v zdravstvu za pogodbeno leto 2022. Njegovi finančni učinki za letošnje leto znašajo 53,7 milijona evrov, aneks pa predvideva 35,7 milijona evrov dodatnih sredstev za bolnišnice. Vlada tako za področje pnevmologije na letni ravni namenja dodatnih 3,5 milijona evrov, za področje ginekologije na letni ravni namenja dodatnih 1,3 milijona evrov, za področje zobozdravstva dodatnih 6,4 milijona evrov, za področje fizioterapije pa dodatnih 1,1 milijona evrov. Poleg tega bo 8,5 milijona evrov namenjenih za financiranje novih programov, ki jih je potrdil zdravstveni svet ministra za zdravje. 

Vlada je sicer sprejela tudi nekatere spremembe in dopolnitve posebnega projekta nagrajevanja ambulant družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev. Zdravniki v ekipi posamezne ambulante bodo po novem nagrajeni sorazmerno z njihovo dejansko prisotnostjo, in ne več tudi v primeru odsotnosti.

Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2022–2025 uvrstila tudi več investicij na področju socialnega varstva. Med drugim bodo v centru Matevža Langusa Radovljica gradili bivalno enoto, katere ocenjena vrednost investicije znaša 2.631.827 evrov. K enoti Dnevnega centra Maribor – Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) Dornava bodo zgradili prizidek, ocenjena vrednost investicije, ki se bo izvajala v letih 2022 in 2023, znaša 1.551.431 evrov. Dopolnjen načrt predvideva še odkup in preureditev objekta v Mariboru za potrebe ZUDV Dornava. Ocenjena vrednost investicije znaša 3.875.300 evrov, izvedla pa se bo v letu 2022. 

V načrt je bila uvrščena tudi nadzidava DSO Grosuplje v vrednosti 1.124.336 evrov, v letošnjem in prihodnjem letu pa bodo gradili dislocirano bivalno enoto Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec v Lenartu v vrednosti 4.196.593 evrov. V letošnjem letu bo prenovljena mansarda DSO Krško v vrednosti 1.940.202 evra. V načrt je vlada uvrstila tudi rekonstrukcijo in nadzidavo dela DSO Fužine. Investicija, ki jo bodo izvedli letos, bo stala 1.167.237 evrov.

V veljavni načrt razvojnih programov do leta 2025 je vlada uvrstila tudi obnovo oddelka za demenco in pritličja Doma starejših občanov Tezno. Vrednost investicije je ocenjena na skoraj 2,3 milijona evrov, izvedli pa jo bodo še v letošnjem letu. Načrt predvideva obnovo 1300 kvadratnih metrov pritlične etaže doma in ureditev treh ločenih stanovanjskih skupnosti. V vsaki od enot načrtujejo tudi ureditev dnevnega prostora, kuhinje, jedilnice in negovalne kopalnice. 

Znanost in šolstvo

Vlada je v zadnjem tednu mandata med drugim izdala še uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. S sprejetim predpisom določa metodologijo izračuna sredstev za nov javni visokošolski zavod in nov koncesioniran študijski program, ki temelji na študijskem področju študijskega programa. Vnašajo se tudi spremembe deležev kazalnikov, skladno s potrjenimi izhodišči vlade z dne 18. marca lani, ter določa natančnejša ureditev študijskih skupin in samih kazalnikov.

Vlada je poleg tega sklenila sporazum o prenosu ustanoviteljstva, pravic in obveznosti zasebnega samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto na Republiko Slovenijo. Za podpis sporazuma je pooblastila ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec.

Prav tako je vlada sprejela sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje, cilj katerega je podpreti znanstveni razvoj in inovativnost Pomurja ter vzhodne regije, s tem pa tudi celotne Slovenije. ZIS Pomurje bo imel sedež v prostorih Dvorca Rakičan. Za delovanje je predvidena prerazporeditev sredstev znotraj proračuna ministrstva za izobraževanje, in sicer skupaj 1,6 milijona evrov za to in prihodnje leto. Novi javni raziskovalni zavod naj bi sicer bil uresničitev enega od načrtov državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Mitje Slavinca, potem ko je DZ nedavno podprl preoblikovanje Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), ki jo vodi Slavinec, v subjekt javnega prava.

Vlada je v javni raziskovalni zavod preoblikovala javni zavod Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. S tem se po navedbah ministrstva ureja do sedaj neustrezno urejen status zavoda. Preoblikovanje v javni raziskovalni zavod je, po besedah šolskega ministrstva, potrebno zaradi pravočasne priprave podlag za stabilno financiranje raziskovalnega zavoda, sočasno z drugimi javnimi raziskovalnimi zavodi.

Vlada je sprejela tudi uredbo, s katero na podlagi zakona o spodbujanju digitalne vključenosti določa dokumente za koriščenje digitalnih bonov '22. Za leto 2022 je vrednost bonov določena v višini 150 evrov, prejeli pa jih bodo osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študenti ter starejši od 55 let. Porabiti jih bo mogoče za nakup računalniške opreme, starejši se bodo lahko udeležili tudi brezplačnih tečajev s področja osnovnih digitalnih veščin.

Investicije na področju turizma, okolja in obrambe

Vlada je sprejela novo sedemletno strategijo slovenskega turizma, ki predstavlja temeljni okvir razvoja turizma. Predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost. Po oceni vlade bo celotno turistično povpraševanje do leta 2028 generiralo 2,1 milijarde evrov dodane vrednosti.

V veljavni načrt razvojnih programov 2022–2025 je uvrstila tudi projekt Turistična brv v celjski občini. Občini je odobrila sofinanciranje upravičenih stroškov v višini največ 1,5 milijona evrov, medtem ko je celoten projekt vreden 4,6 milijona evrov. Celjska občina bo brv postavila med Grajskim in Miklavškim hribom. Za most, ki v Celju zbuja tako nasprotovanja kot odobravanja, je občina sicer že uredila vsa lastniška razmerja.

Vlada je sprejela tudi letošnji poslovni in finančni načrt Eko sklada, ki med drugim predvideva, da bo ta javni okoljski sklad zagotovil do 47 milijonov evrov sredstev za kreditiranje okoljskih naložb in 37 milijonov evrov nepovratnih spodbud za zmanjšanje rabe energije. Ob tem bo razpisal še za 38 milijonov evrov spodbud iz sredstev podnebnega sklada. Vlada je določila še, da se določi delež zbranih sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost v letu 2022 v višini 1,7 milijona evrov, porabi pa se za izvajanje programa izboljšanja energetske učinkovitosti.

Vlada je izdala tudi uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki podrobneje predpisuje dejavnost opravljanja službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov. Uredba predvideva podelitev koncesij za opravljanje te službe za 30 let. Koliko koncesij bi država podelila, iz sporočila ni razvidno, po predlogu uredbe, ki je objavljen med vladnimi gradivi, pa bi javno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov izvajale največ štiri sežigalnice, pod pogojem, da so sposobne zagotavljati izvajanje storitev državne javne službe v skladu z uredbo. Te bi sprejemale odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki jih določi vlada. Koncesija bi se podelila na podlagi javnega razpisa.

In še ena odločitev vlade, tista, za katero so na levici že napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da se razveljavi. Vlada je namreč ministra za obrambo Mateja Tonina pooblastila za podpis memoranduma o soglasju k programu Boxer v okviru organizacije OCCAR, in s tem tudi za podpis pogodbe o nakupu 45 osemkolesnikov boxer, za katere naj bi Slovenija odštela 343,4 milijona evrov. Tonin je memorandum podpisal že v sredo. Novi koalicijski trojček pa je že napovedal, da bo uporabil vsa pravna sredstva, da nakup omenjenih boxerjev razveljavi.